Karavla
Zgodba
V mali karavli na jugoslovansko-albanski meji se dolgočasi nov rod vojakov, ki predvsem čakajo, da se jim izteče obvezno služenje vojaškega roka in odštevajo dneve do trenutka, ko bodo slekli uniformo. Piše se poletje leta 1987, in sploh ne slutijo, da bodo kmalu spet oblekli uniforme in krenili v vojno, kajti državi, ki se je imenovala Jugoslavija, so dnevi že šteti. A tega takrat še nihče ni mogel vedeti.
Običajen vojaški vsakdanjik poruši splet nenavadnih okoliščin. Frustrirani in vselej pijani poročnik Safet Pašić začuti čudno bolečino pod trebušno prepono. Na pomoč pokliče edinega zdravnika med vojaki, Siniša Siriščevića, ki v popolni diskretnosti ugotovi, da gre za spolno bolezen. Poročnik noče, da bi njegova žena karkoli posumila in išče razlog, da mu ne bi bilo treba zapustiti vojašnice. Sklene razglasiti izredne razmere, češ da albanska vojska pripravlja napad na Jugoslavijo. Farsa preraste v vojno psihozo: vojaki kopljejo jarke, Pašič je iz dneva v dan bolj neobvladljiv. Siniša se spusti v nevarno ljubezensko avanturo, njegov najboljši prijatelj Ljuba Paunović pa sklene brezpogojno oditi iz vojske. Stvari jim počasi začnejo uhajati iz rok...
Film se loteva ne tako oddaljene preteklosti brez nostalgije in sovraštva; Karavla je komedija o ljudeh, ki jih le še korak loči od tragedije.
Informacija o snemanju
Film "Karavla" je bil posnet v devetih snemalnih tednih na avtentičnih lokacijah na makedonsko-albanski meji v nacionalnem parku Galičica nad Ohridskim jezerom ter v mestu Bitola.
Film je prva regionalna koprodukcija med producenti vseh držav bivše Jugoslavije ter Madžarske, Velike Britanije in Avstrije. Film je sofinanciral tudi Eurimages, fundacija za podporo filmskih koprodukcij Sveta Evrope.
Celotna obdelava filma je bila zaključena v začetku leta 2006, distribucijske kopije pa so bile izdelane v začetku marca 2006.
Rajko Grlić - režiser in ko-scenarist
Rajko Grlić je rojen leta 1947 v Zagrebu. Iz režije igranih filmov je diplomiral v razredu profesorja Elmarja Klosa leta 1971 na praški akademiji FAMU.
Kot režiser in ko-scenarist se je podpisal pod naslednje dolgometražne filme:
2006 - Karavla
2002 - Josephine
2001 - Novo novo vrijeme (Novi novi časi; dokumentarni, ko-režiser z Igorjem Mirkovićem)
1991 - Čaruga
1989 - That Summer of White Roses (Hudičev raj)
1986 - Za sreću je potrebno troje (Za srečo so potrebni trije)
1984 - U raljama života (V žrelu življenja)
1981 - Samo jednom se ljubi (Samo enkrat se ljubi)
1978 - Bravo Maestro
1974 - Kud puklo da puklo (Naj bo, kar bo)
Ti filmi so bili na rednem sporedu kinematografov na vseh petih celinah, predvajali so jih v tekmovalnih programih največjih svetovnih festivalov, tudi v Cannesu, in osvojili so več kot petdeset mednatodnih nagrad vključno z veliko nagrado in nagrado za najboljšo režijo na festivalu v Tokiju (ki je bil v tistih letih mednarodni festival A kategorije).
Kot režiser in scenarist je sodeloval pri okoli dvajsetih kratkometražnih filmih (za katere je prejel kar nekaj nagrad) in pri petnajstih dokumentarnih filmih za televizijo, ki so jih v času, ko so nastali (v poznih 1970-ih letih), večinoma prepovedali.
Kot scenarist in ko-scenarist je sodeloval pri devetih dolgometražnih igranih filmih in pri televizijski nadaljevanki Srđana Karanovića "Grlom u jagode" (Na vrat na nos). Za svoje delo je dobil okoli deset uglednih mednarodnih nagrad.
Kot producent je sodeloval pri desetih kratkih in štirih celovečernih filmih:
2004. Sretno dijete (Srečni otrok) rež. Igor Mirković)
2001. Novo novo vrijeme /(Novi novi časi)
1991. Virdžina (rež. Srđan Karanović)
1991. Čaruga
Napisal, režiral in produciral je interaktivno filmsko šolo "How to Make Your Movie - An interactive Film School" ("Kako posneti svoj film - Interaktivna filmska šola), za katero je prejel osem mednarodnih nagrad, med njimi tudi Grand Prix New Yorka za najboljše svetovno multimedijsko delo l. 1998.
Vodil je filmske delavnice in predaval na več kot tridesetih univerzah v Evropi in Ameriki, dolga leta je bil direktor Imaginarne akademije v Grožnjanu. Kot profesor na Univerzi Ohio v Athensu v ZDA je prejel najvišji ameriški akademski naslov na področju filma - ugledni poznavalec filma.
Je umetniški direktor motovunskega filmskega festivala, član Evropske filmske akademije, Društva hrvaških filmskih režiserjev in ameriške scenaristične akademije. Za svoje delo je prejel vrsto nagrad, med njimi tudi Nazorjevo nagrado, nagrado za življensko delo mesta Denver (ZDA), in naslov častnega meščana Montpelliera (Francija).
Povezave:
- http://www.rajkogrlic.com
- http://www.howtomakeyourmovie.com
- http://www.motovunfilmfestival.com
- http://www.face-to-face-photos.com
Izjava režiserja
Pred vsako naravno katastrofo, najsi gre za navadno poletno nevihto ali pravo kataklizmo, nastopi trenutek popolno tišine. Trenutek, v katerem vse obstane in tudi trenutek, o katerem nihče ne želi govoriti. To se dogaja v naravi, v družbi in v vseh civilizacijah.
Karavla je komedija, ki se dogaja v enem takih trenutkov.
Film, ki se sprašuje, kdo so bili ti ljudje, ki so se v nekaj mesecih spremenili v vojake, begunce, žrtve in kriminalce. Kako so živeli? Kaj so si pravzaprav želeli? Kakšen je bil njihov vsakdanjik, in v čigavi zavesti se je ta vsakdanjik tako zlahka in hitro prelevil v vojno?
Izjava producenta - Ademir Kenović
O vojni na prostoru bivše skupne države, o vzrokih vojne in njenih uničujočih posledicah govori mnogo zgodb, posnetih je bilo veliko filmov, vseeno pa vsakdo, ki je bil neposredno ali posredno potegnjen v to grozljivo dogajanje, zmore na svež način izpričati oz. opisati razne dogodke.
Rajko se je odločil, da se vsemu nasmeje. Glasno. Odločil se je nasmejati ljudi, ki bodo gledali njegov film. V tem je veličina filma "Karavla", zgodbe o ljudeh, ki so čutili, da se pripravlja nekaj tragičnega, niso pa znali opredeliti vzroka, ne trajanja ne razmer. Njegova veličina je ravno v tem glasnem smehu. Zato ta film zdravi. In zato bi ga jaz rad produciral. Želim pomagati Rajku, da pove svojo verzijo dogodkov.
Po drugi strani je izkušnja s produkcijo in distribucijo domačih celovečernih filmov kot so "Gori vatra!" (Gori) , "Poletje v zlati dolini" in "Pri stricu Idrizu" pokazala, da se občinstvo vrača v kinodvorane in da lahko pričakujemo veliko število gledalcev - pa ne samo v regiji, v kateri je ime Rajko Grlić garancija za dober obisk, saj sta njegova filma "Samo jednom se ljubi" (Samo enkrat se ljubi) in "U raljama života" (V žrelu življenja) imela več kot milijon gledalcev.
Druga garancija za veliko zanimanje občinstva za film je roman Nič nas ne sme presenetiti Anteja Tomića, ki je hkrati tudi ko-scenarist Karavle. Roman je bil prodajna uspešnica leta 2004 v večini bivših jugoslovanskih republik.
Produkcija Karavle predstavlja velik izziv, ker gre za prvo filmsko koprodukcijo med bivšimi jugoslovanskimi republikami z našimi partnerji Danijelom Hočevarjem iz Slovenije, Vladimirjem Anastasovom iz Makedonije in Borisom Matićem iz Hrvaške, in tudi zato, ker gre za prvo regionalno koprodukcijo, ki močno odraža specifičnosti, ki prihajajo iz vsakega posameznega okolja bivših delov nekdanje Jugoslavije. Ob tem pa je Karavla predvsem film z močnim avtorskim nabojem.
Taka vrsta koprodukcije nam omogoča, da se pri projektu iz vsake koprodukcijske države zbere najboljša avtorska ekipa in da izkoristimo najboljšo tehnično, studijsko in drugo infrastrukturo.
Komentarji
Naslednje leto nam oskar ne bo ušel!!!
fil karaula je najbolši film kar obstaja...nasmejš se do konca..sploh pa če poznaš režiserja tega filma..hehe...uglavn m film je zakonn morte si ga pogledat..papa
Prebrala sem knjigo, po kateri je film posnet. Smeh in še enkrat smeh, priporočam vsem, ne samo jugo nostalgikom! Grem si ogledat tudi film. Ob enem priporočam še eno ful dobro knjigo in mogoče malo podobno: "Če ne bo hujšega" (Ne dao Bog večeg zla), upam pa samo, da bodo posneli film tudi po tej knjigi!
Nisem ravno ljubiteljica "balkan humorja", ampak ta film je svetoven!!! V filmu je ravno prav smeha in drame. Moram priznati, da se me že dolgo ni tako dotaknil kakšen film. BRAVO!!!
Film je enkraten, vec kot odlicen. Za vstopnico se definitivno splaca odsteti denar. Dialogi so res odlicni, nove fore ne pa tiste ze obrabljene pa se glasba (Sanja Ilic) je dobra. VREDNO OGLEDA.
Jaz tudi ravnokar ugotavljam, da sem to knjigo že prebrala in mi je bila všeč, danes pa pride na vrsto film.
zelo dober film.vendar zaradi 10 min na koncu sodi v žanr vojen drame, drugače bi lahko bil komedija brez rpobelma! PRIPOROČAM OGLED!
Ogledal sem si zadevo sinoči in moram reči, da me je film posrkal vase, me dvignil v višave uživanja in smeha, da bi me na koncu tako svinjsko nabil na zemljo (beri: realna tla). PREKLETA TRAGEDIJA! Tako je če zmešaš karizmatične igralce, mediokritetnega režiserja in zgodbo, ki je malo mimo. Film sam je obrtniško zelo dober izdelek, vendar malo šepa pri sami zgodbi. Sem morda preveč navlečen na h'wood, če bi si zaželel srečnejši konec? Verjamem, da s(m)o si ga zaslužili. p.s: Vsekakor film vreden ogleda, še posebej za mlajše gledalce. Za relativno mali proračun relativno veliko filma in ne izgleda kot da je film v ruševinah.
No, če film ''gate trga'' potem si ga grem pa nocoj pogledat. Kmalu posredujem svoje mnenje.
pa nimam tolk mal let...sam ta film ni niti malo zanimiv, dejte no.
Film je odličen.Zakaj? Ustvarite si lastno mnenje, moje naj pa sluzi samo kot dodaten zagon za obisk kina.
film je super. Nisem pa vedela, da je Ohrid tolk lep.
O služenju vojske v vrstah JLA krožijo mnoge zgodbe, od tistih najbolj tragičnih, preko žalostnih, pa vse do veselih in zabavnih. JLA je bila simbol raznovrstnosti in hkrati enotnosti rajnke Jugoslavije, vsaj v glavah raznih politkomisarjev. V resnici se je seveda dogajalo vse kaj drugega kot enakost, bratstvo in enotnost, nekaj aspektov vojaškega življenja prav pred koncem Jugoslavije in JLA pa skuša zajeti tudi film Karavla. Komična vojna drama, kjer se v bistvu nihče ne vojskuje, da slutiti, da naj bi torej šlo za bolj psihološko študijo karakterjev in v tem primeru tudi prikaz nevrotičnosti zadnjih dni v JLA in vojske nasploh. In točno to Karavla tudi je, namreč zgodba o zelo različnih osebah, stlačenih v majhno postojanko na vrhu hriba, ki naj bi jih nenehno ogrožal nevidni sovražnik na drugi strani meje. Simpatična, mestoma že kar burkaška zgodba o bosanskem poveljniku okuženim s sifilisom in vojakoma (en je Hrvat, drugi pa Srb - in samo za zanimivost: Slovenec je kuhar), ki ga neusmiljeno zafrkavata, nenehno niha med lahkoživo komičnostjo in dramatično napetostjo, ob kateri gledalec ves čas pričakuje, da se bo zgodilo nekaj strašnega, pač v duhu realnih (kasnejših) dogodkov. Toda splošni občutek filma nekako ves čas vleče bolj v komično stran, predvsem zavoljo vojaka Siniša, ki se ves čas reži kot pečena piška, tako da mestoma izpade že kar malce bebasto. To je v popolnem neskladju z dramatičnim zaključkom filma, tako da na koncu ni več povsem jasno, kaj je bila sploh poanta zgodbe? Nemara prikaz idiličnosti JLA (in Jugoslavije) ter njun nenadni krvavi konec? No, verjetno bi se res lahko našla kakšna vojaška postojanka, kjer so bile razmere take, kot so prikazane v Karavli, vendar gledalec težko povsem verjame, da bi se take zafrkancije lahko zares dogajale, sploh glede na to, da takratni režim ni ravno cenil ugovarjanj in odklonov od normale. Če zgodbi torej ne verjamemo, bi pričakovali kakšno zanimivo alegorijo na račun psih(ot)ičnega stanja glavnih junakov, a tudi tu kmalu zaidemo v slepo ulico, kjer lahko srečamo samo pijančka, večnega upornika, naivnega lahkoživca in sanjaško obupano gospodinjo. Škoda, kajti zgodba in njen zaplet ponujata več kot dovolj možnosti, da bi se lahko razvil kakšen zelo zanimiv miselni ali retorični dvoboj med glavnimi liki, a vedno znova ostanemo zgolj na nivoju dovtipov, šal in burk. Kljub vsemu pohvale za vroče in odkrite posteljne prizore, pred katerimi se drugi del Prvinskega nagona lahko skrije, pa tudi zgodba deluje povsem prepričljivo, če nekako ločimo prve tri četrtine od zadnje. Karavla je pravzaprav zanimiva prav zato, ker bi se že na podlagi tega filma dalo na isto temo iz nje narediti dva povsem drugačna filma - enega komičnega in drugega dramatičnega. Združitev tega v eno celoto pa na žalost deluje preveč nenavadno in skoraj nenaravno, predvsem pa neverjetno in pretirano. Karavla je film, ki gledalca zelo zmede, predvsem glede vprašanja sporočila, saj tudi dolgotrajno tuhtanje po ogledu ne prinese neke prave katarze ali spoznanja, gledalec si lahko zgolj oddahne, da mu ne bo potrebno na lastni koži doživljati takih bizarnih zgodb. Lep živopisan pozdrav :-)
Na začetku vas vse lepo pozdravlajm in vam povem, da mi je bil film kar všeč, vendar vam moram povedati, da sem eden izmed tistiH, ki so služili vojaški rok na" KARVLI", torej JLAa; leto 1989/90 (september) in sicer na Grški meji(prav tako Makedonija) s to razliko, da je naša KARAVLA-imenovana Janković gledala an Dojransko jezero.Mram vam povedati, da je zgledalo približno tako, kot v filmu, včasih še bolj "DIVJE", KER NAŠEGA KOMANDIRJA KARAULE NI BILO TUDI PO 2.MESECA SKUPAJ, ker se je tip šolal v Beogradu in sicer za oficerja (bil je namreč stariji vodnik z imenom Daljuš podoficir).Na začetku so tudi nas staršili, da Grki napadajo-koljejo in podobno, vendar smo kasneje spoznali, ko smo z njimi-v njihovi majhni osmatračnici skupaj pili metaxo.Na srečo so vse zadeve arhivirane-imam pač nekaj slik, ki to dokazuje, slikali smo se tudi pod Grško zastavo, kar pomeni, da bi v tistih časih dobil minimalno 2.leti zapora, vendar sem : jaz kot jaz širil bratstvo in enotnost naprej proti Egejskemu morju.Bilo je fantastično... Če se vrnem nazaj na film-vam povem še to, da je skupina fantov iz prve strani-slika sigurno generacija 1989, ker sem spoznal fanta:skrajno levo-ime sem sicer pozabil, vendar je bil z mano v četi v kasarni v Strumici ali Titov Veles.Če koga zanima kaj več mi lahko pošlje mail. LP Žele
ei ta film si morte ogledat resss..tok je hud da glawa buli ewo res..će mate cajt si ga pejte ogledat k ni bolšga!!! lepo se mejte čaoo =)
TOK DOBRGA FILMA ŠE NE..SVETOVN JE..BALKAN RES GA RULA...FUL JE DOBR FILM..NAJBOLŠII RESS...PEJTE GA GLEDAT NUJNO!
Film sm si ogledala ravnokar in moram povedat,da ze zelo doug nism vidla filma,ki bi me tok nasmeju pa resnicno veselil,tko da bravo usem tisti k so ga nrdil in res VREDNO OGLEDA IN DENARJA!balkan ti si zivote moj i nedam te nikome!
Glede na reklamo (to morate videt) sem bil po ogledu kar malo razočaran. Morda sem preveč pričakoval. Sama zgodba se mi zdi za lase privlečena in, ko na koncu poročnika ubijejo, ne veš ali gre za komedijo ali dramo.
ravno dovolj komično, ravno dovolj tragično, škoda le da je film nastal tako pozno, morda pa le ob pravem času, sedaj ga gledamo z vsemi ozadji le nekoliko drugače in tudi vsak po svoje, osebno pač z nostalgijo (ob istem času, takrat, tudi na istem mestu) grlić je majstor in stari maček, svaka mu čast p.s. (spookymulder) in ne, verjetno bi se našla takšna enota, bili smo takšna enota in ne samo mi, še več "hollywoda" bi lahko bilo, če bi dovoljeval budžet za film, pustimo filozofijo v tisti divjini je bil takšen life, real life
Film je zelo simpaticen, za spremembo. Ce ste jugo nostalgiki, ce pogresate naso lepo bivso, ki se je raztezala vse do lepega Ohrida, ce ste bili tam dalec v vojski, ali pa sploh niste bli v vojski, Karavla ima zanimiv melos juge. Pa tudi konec ni nic kaj posebno pretresljiv, pac kot se za jugo film spodobi. Bi pa bil zalosten konec, ce bi oba glavna protagonista sla v dezelo krtov. Ampak - lep kos para ostane.
Kdor je bil v JNA (sam sem bil leta 82/83) nekje na jugu Srbije na meji z Kosovim, ta ve kako resničen je film, in kaj vse se je dogajalo. Film je zelo v redu. Seveda pa mlajši ki niso služili v bedasti JNA mislijo da je zgodba za lase privlečena. Še kako je resnićna( Na žalost)
Gledal sem na hrvaški televiziji dokumentarec o nastajanju tega filma. Enostavno super!!! To moram it gledat :)
mislim, da bi si ta film moral ogladat vsak prebivalec bivše jugoslavije! ob filmu se nasmeješ do solz! dam mu najvišjo oceno! sploh ga ne morem prehvaliti! pohvale vsem sodulojočim pi filmu!
Odličen film! Svetujem ogled
Dober film, ampak nikakor komedija. Grozen konec.
Res odličen film, vreden ogleda! Ravno prav je bilo vsega, naj nastane še veliko takih filmov
ta film je tok glup ker je preveč grdih besed
Hudoooo
Film je zelo dober treba bi bilo še več takih filmov posnet. Le da se na koncu konča malo preveč tragično. Drugače pa je dobra šola za današnjo mladino , ki sploh ne vejo kaj je vojska . Tudi sam sem služil v JLA v Skopju v vojni policiji 88/89 in doživel marsikaj veliko je bilo dobrega v tem - vojska je šola življenja. Ne tako kot danes ko je vsa mladina razpuščena in tako bodo čez 10 let vse države v razsulu to bo pa res tragedija za ves svet. Čedalje bolj se nam bo kovcalo za našo bivšo jugo je bil vsaj red in poskrbljeno za vsakogarl.
Tvoj komentar
Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z .
S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.
Sicer nima direktne povezave s samo zgodbo, vendar je vseeno zanimiv podatek: pred kratkim je bil na RTV SLO intervju z režiserjem, ki je naznanil, da je to prvi film, ki je dejansko in v celoti nastal v koprodukciji vseh bivših jugoslovanskih držav. No vsaj v kinematografiji smo složni, če že ne kje drugje.