Jezero

Indija v 30-ih letih prejšnjega stoletja. Osemletna Chuyia postane vdova in stari jo pošljejo v Hišo vdov v sveto mesto Varanasi, kjer mora plačati za svoje grehe, zaradi katerih naj bi preminil njen mož. Tam spozna Shakuntalo, iskreno in pametno tridesetletno vdovo, ki se sredi življenjske krize znajde v svetu radikalne politike. Kalyani je prelepa osemnajstletnica, ki zbere dovolj poguma, da sprejme ljubezen vročekrvnega in idealističnega Narayana. Ne gre zgolj za upor posameznic temveč za odraz sprememb v Indiji nasploh: začenja se Gandijev boj proti britanski vladavini in verovanju, ki ovira moralni in socialni napredek v državi.

Izjava režiserke

Živimo s spomini, ki jih ne moremo izbrisati. Eden izmed njih je podoba hindujske vdove, ki me spremlja že 10 let. Sključena, upadla je na bregu reke Ganges v svetem mestu Varanasi pretreseno iskala nekaj izgubljenega, nekaj, kar ji je očitno pomenilo življenje. Podoba obupane klečeče ženske mi je dala zamisel za scenarij, ki je 10 let pozneje postal film.

Hindujske vdove, zaradi verskega prepričanja potisnjene v sramoto, pogubo, so v Varanasi prihajale smrti naproti. Smrt na bregovih svete reke jim je pomenila odrešenje.

Čeprav sem hindujka tudi sama, sem zgodbo o vdovah dodobra spoznala šele, ko sem jo raziskovala za film Jezero. Obdobje 30-ih let prejšnjega stoletja so še vedno zaznamovale poroke otrok. Dekleta so se iz materialnih razlogov pogosto morala poročiti s starejšimi moškimi. Ko so njihovi možje umrli, so bila ponavadi poslana v ustanove, imenovane “ashram”, saj so predstavljala breme svojim družinam. Spremljala sem življenje osemletne vdove v Hiši vdov, kjer je njena prisotnost vplivala na življenja sostanovalk, predvsem Shakuntale in Kalyani.

Snemanja smo se po odobritvi scenarija s strani indijskih oblasti lotili že leta 2000, vendar smo naleteli na proteste in grožnje, saj naj bi se postavili proti hinduizmu. Dejansko je film odraz dogajanja v Indiji, začetka hindujskega fundamentalizma in nestrpnosti do česar koli in kogar koli, ki je hinduizem sprejemal z dvomom. Potemtakem ne preseneča dejstvo, da smo bili lahka tarča. štiri leta kasneje sva s producentom Davidom Hamiltonom projekt znova oživela na Šri Lanki. Posledično sem morala zamenjati igralsko zasedbo. Nandito Das, ki je glavno vlogo prevzela v mojih filmih Fire in Earth, je nadomestila mlajša Lisa Ray. Seema Biswas kot Shakuntala je prevzela vlogo Shabane Azmi, vlogo osemletne Chuyie pa sem dodelila neverjetni domačinki s Šri Lanke, Sarali.

Nenehna bojazen, grožnje, oporečna politika, verski fundamentalizem. Je bilo vse to vredno tolikšnega truda? Vsekakor. Vedno znova se mi prikrade podoba nesrečne vdove na bregu reke Ganges, ki je, kot sem kasneje izvedela, iskala svoja edina očala, brez katerih je bila povsem zgubljena.

Igralska zasedba

Seema Biswas (Shakuntula)
Že med študijem na dramski šoli v Indiji je veljala za eno najbolj obetavnih igralk. Napovedi so se uresničile in kmalu se je pridružila najboljšim gledališkim igralkam v državi ter za svoje delo prejela številne nagrade. Svojo prvo in že takoj glavno filmsko vlogo je odigrala v mednarodni uspešnici, celovečercu Bandit Queen (1995). Navdušila je in sledile so številne vloge tako v domači kot tudi tuji produkciji.

Lisa Ray (Kalyani)
Bralci časnika Times of India so jo uvrstili med 10 najlepših žensk tisočletja v Indiji, leta 2002 pa je bila na mednarodnem filmskem festivalu v Torontu za vlogo v celovečercu Bollywood/Hollywood izbrana za “Zvezdo prihodnosti”.

Po izredno uspešni manekenski in voditeljski vlogi je leta 2001 sprejela ponudbo za glavno vlogo v trilerju Kasoor Vikrama Bhatta. Opazila jo je večkrat nagrajena kanadska režiserka Deepa Mehta in jo povabila k sodelovanju v svoji romantični komediji Bollywood/Hollywood (2002). Film, v katerem je Lisa znova odigrala glavno vlogo, se je premierno zavrtel leta 2002 na filmskem festivalu v Torontu ter dosegel velik uspeh tako v Kanadi kot na tujih trgih. Dve leti pozneje je zaigrala v komediji o vnaprej dogovorjenih indijskih porokah, Arrangement.

Med študijem igranja v Londonu ji je Deepa Mehta znova ponudila vlogo, ki je ni mogla zavrniti, glavno vlogo Kalyani v kontroverznem in težko pričakovanem celovečercu Jezero. Sledili sta glavni vlogi v trilerju Seeking Fear in romantični komediji Quarterlife Crisis. Zaigrala je tudi v kratkem filmu It’s a Mind Thing.

John Abraham (Narayan)
Eden najuspešnejših manekenov v Indiji, ki se lahko pohvali s prestižnim naslovom “Gladrags supermodel leta”, se je obiskovalcem kinematografov prvič predstavil leta 2002 z vlogo v celovečercu Jism, produkciji družine Bhatt. S slednjo je Abraham v naslednjih dveh letih sodeloval še dvakrat, in sicer v trilerju Saaya Anuraga Basuja in kmalu zatem v drami Aetbaar Vikrama Bhatta. Leta 2004 je znova prepričal tako kritike kot občinstvo v uspešnici Dhoom Sanjaya Gadhvija.

Sarala (Chuyia)
Sarala, novo odkritje iz vasice Galle na južni obali Šri Lanke, je bila eno izmed 50 deklet, ki so se potegovala za vlogo Chuyie. Čeprav ni znala angleščine ali hindujščine, je režiserko takoj prepričala s svojo neizmerno nadarjenostjo in ni bilo težko opaziti njene strasti za igranje. Takrat je imela komaj osem let. Ne preseneča, da želi po zaključenem šolanju postati poklicna igralka.

Filmska ekipa

Deepa Mehta, režija & scenarij
Leta 1991 je producirala in režirala svoj prvi celovečerec Sam & Me, ki je navdušil kritike na filmskem festivalu v Cannesu. Leto pozneje je za ABC režirala enourno epizodo pustolovske serije Young Indiana Jones Chronicles Georgea Lucasa z naslovom Benares. Posneli so jo v Benaresu v Indiji. Leta 1994 je režirala tudi zadnjo epizodo serije, Travels with Father, posneto v Češki republiki in Grčiji.

Svoj drugi celovečerec je indijska ustvarjalka filmov režirala leta 1993. Camilla je kanadsko-britanska produkcija, v kateri sta med drugim zaigrali Jessica Tandy in Bridget Fonda. Po svetu se je film premierno zavrtel v začetku leta 1995. Pod svoj tretji celovečerec, Fire, se je podpisala tudi kot scenaristka in producentka. Leta 1996 ga je na mednarodnem filmskem festivalu v Torontu občinstvo uvrstilo na drugo mesto. Kot eden izmed 29 filmov je bil uvrščen na prestižni filmski festival v New Yorku, na filmskem festivalu v Vancouvru pa ga je občinstvo izbralo za najboljši kanadski film ter mu dodelilo nagrado Federal Express. V Chicagu je zmagal v kategorijah najboljša režija in najboljša ženska glavna vloga. Osvojil je številne druge nagrade, med drugim nagrado kritikov v Mannheimu in nagrado za najboljši tujejezični film v Parizu. Fire se je predvajal v 30 državah, v severni Ameriki premierno avgusta 1997, mesec pozneje pa tudi v Evropi, Avstraliji in Indiji.

Earth, ustvarjen po uspešni knjižni predlogi romanopiske Bapsi Sidhwa, Cracking India, je drugi film v Mehtini trilogiji elementov Fire, Earth in Water. Posnet je bil v New Delhiju januarja 1998, predstavljen pa istega leta na filmskem festivalu v Torontu, kjer je naletel na navdušenje tako občinstva kot kritikov. Marca 1999 je prejel nagrado občinstva na filmskem festivalu Asiatique de Deauville v Franciji ter mesec kasneje na filmskem festivalu Schermi d'Amore v Italiji nagrado kritikov. Indijska filmska zveza ga je izbrala za indijsko nominacijo za oskarja v kategoriji najboljši tujejezični film. Do danes je gostoval v 22 državah.

Njen naslednji film, Bollywood/ Hollywood, so prvi videli obiskovalci filmskega festivala v Torontu leta 2002, zatem pa je v kinematografe privabil izjemno število obiskovalcev. Leta 2003 je Deepa prevzela vlogo koscenaristke in režiserke pri projektu Republic of Love, ustvarjenem po istoimenski knjižni predlogi odlične pisateljice Carol Shields. Že istega leta je prejela prestižno nagrado CineAsia za najboljšo režijo.