Izdajalec (2007)

Sinopsis

"Izdajstvo agenta FBI - ki je prisegel ne samo, da bo spoštoval zakon, temveč tudi, da bo pomagal zagotavljati varnost našega naroda - je posebej neznosno.

Takšno kriminalno dejanje predstavlja največjo izdajo pravne države, kar si jih je mogoče zamisliti. Udari v srce vsega, kar predstavlja FBI: predanost več kot 28.000 poštenih moških in žensk, ki se vsak dan trudijo biti vredni zaupanja Američanov."
- bivši direktor FBI Louis J. Freeh

O aretaciji Roberta Hanssena

V Združenih državah Amerike obstaja elitna skupina moških in žensk, ki so ji zaupani ključi države. Agenti v Federal Bureau of Investigation (FBI) prisežejo, da bodo ne samo spoštovali zakon, temveč tudi, da bodo ZDA služili z isto častjo, kot bi služili lastni družini. To je zgodba o človeku, ki je izdal vsa ta načela.

Film Izdajalec, navdihnjen z resničnimi dogodki, je dramatičen triler, postavljen v prostore FBI, kjer se hranijo najdelikatnejše državne skrivnosti.

Februarja 2001 so znanega operativca FBI Roberta Hanssena spoznali krivega za izdajo domovine. Več kot dve desetletji je posredoval zaupne podatke sovjetski in ruski obveščevalni mreži. Vloga zloglasnega Hanssena je v filmu Izdajalec pripadla oskarjevcu Chrisu Cooperju (Lepota po ameriško, Prilagajanje, Syriana).

Ryan Phillippe (Usodna nesreča, Zastave naših očetov) igra Erica O’Neilla, ‘vajenca’ pri FBI, ki upa, da bo nekoč tudi sam postal agent. Ko po spremljanjih in drugih ‘nižjih’ nalogah napreduje na sedež FBI, kot pomočnik slavnega agenta Hanssena, se njegove sanje približujejo uresničitvi. Sprva je presrečen, toda njegovo navdušenje se spremeni v nelagodje, ko izve pravi razlog za svoje napredovanje. FBI namreč že nekaj časa opazuje in nadzira Hanssena. Sumijo, da je postal izjemno nevaren, saj izdaja strogo zaupne informacije. O’Neill naj bi si pridobil njegovo zaupanje, ga opazoval in postopoma razkrinkal.

Mladi Eric O’Neill se znajde v vrtincu dvojnega vohunstva, ko skuša razkrinkati Hanssena, preden bo ta nevaren vohun uničil njega in njegovo družino ter domovino, kateri sta se oba zavezala, da ji bosta služila in jo varovala.

Pod scenarij in režijo se je podpisal Billy Ray, ki se je s temo zavajanja in izdajstva spoprijel že v uspešnici Shattered Glass. Pri scenariju za film Izdajalec sta mu pomagala Adam Mazer (Shelter From the Storm) in William Rotko (Freeze).

V filmu igrajo tudi oskarjevska nominiranka Laura Linney (Kinsey, You Can Count on Me, Skrivnostna reka, Trumanov show) kot posebna agentka Kate Burroughs, ki O’Neilla postavi za Hanssenovega pomočnika in mu naloži nalogo razkrinkati njegovo izdajo, Dennis Haysbert (Daleč od nebes, Marinec) kot posebni agent Dean Plesac, ki se pridruži Burroughsovi v nameri, da bosta razkrinkala Hanssena, oskarjevska nominiranka Kathleen Quinlan (Apollo 13, The Doors, Opazujemo te) v vlogi Hanssenove brezmejno vdane žene Bonnie, Gary Cole (Zahodno krilo, Krog 2) kot posebni agent Rich Garces ter Caroline Dhavernas (Pozdrav iz Wanderfallsa) v vlogi O’Neillove energične žene Juliane.

V ekipi filmskih ustvarjalcev so bili tudi snemalec Tak Fujimoto (Šesti čut, Ko jagenjčki obmolknejo), scenograf Wynn Thomas (Cinderella man: legenda o boksarju, Čudoviti um) ter producenti Bobby Newmyer (Dan za trening, Seks, laži in videotrakovi), Scott Strauss (Dan za trening, Državna varnost) in Scott Kroopf (Poslednji samuraj, Riddickove kronike).

O produkciji

Zgodba, na podlagi katere je nastal film Izdajalec, se je odvijala le nekaj mesecev pred napadi 11. septembra 2001. 18. februarja istega leta so zahvaljujoč predani preiskavi več kot 500 moških in žensk, zaposlenih v FBI, prijeli in obtožili vohunstva agenta FBI Roberta Hanssena. V svoji petindvajsetletni karieri je Hanssen vsaj dvaindvajset let Rusiji oziroma Sovjetski zvezi posredoval ključne obveščevalne informacije, vključno z razkritjem imen dvojnih agentov, sodelavcev ruskega KGB, ki so zbirali obveščevalne podake za Združene države, in načrta premestitve ameriškega predsednika v primeru katastrofe.

Roberta Hanssena je na koncu razkril član FBI-jeve ekipe, komaj šestindvajsetletni operativec Eric O’Neill. Dobil je posebno nalogo, da si pod krinko pomočnika pridobi Hanssenovo zaupanje, nato pa razkrinka njegove izdajalske aktivnosti. Ko so Hanssena uspešno prijeli, je O’Neill zapustil FBI in se posvetil študiju prava.

V tem obdobju se je spomnil izkušenj, ki si jih je pridobil kot Hanssenov pomočnik, in odnosa, ki se je razvil med njima. Brat David ga je prepričal, da bi bilo mogoče to izkušnjo pretopiti v film. O’Neill je pridobil dovoljenje FBI za prikaz zgodbe na filmskem platnu ter se povezal s producentoma Newmyerjem in Straussom. Studio Universal Pictures je filmu dal zeleno luč ter predlagal, da režijo prepustijo Billyju Rayu, ki je po njihovih besedah idealen človek za ta navdušujoč film, temelječ na resničnih dogodkih.

Billy Ray se spominja, kako je začel nastajati film Izdajalec: "Vedno so me privlačile zgodbe o prevarah in izdajah. Pravzaprav so me še bolj privlačili liki, ki so živeli dvojno življenje. Hanssen je eden takih protislovnih ljudi. Državi je povzročil ogromno škode. Gotovo je zelo inteligenten človek, saj je celih dvaindvajset let vohunil za Sovjetsko zvezo in Rusijo. Toda če vse seštejemo, je vendarle človek, ki je izdal svojo domovino."

Razdelitev vlog

"Od samega začetka je režiser Billy Ray želel, da Hanssena igra Chris Cooper," se spominja producent Scott Kroopf. "Čutil je, da bo Chris lahko prepričljivo odigral Roberta Hanssena, da bo prenesel vse tiste mračne vidike njegove osebnosti, hkrati pa vlogi vdihnil tudi nekaj človeškosti. Vlogo Hanssena namreč zaznamujejo odtenki, plasti, nasprotja."

Cooper, čigar igralska kariera med drugim vključuje vlogo Johna Larocha v filmu Prilagajanje, za katero je dobil oskarja, in vlogo konfliktnega džokeja Toma Smitha v filmu Seabiscuit, je vlogo Hanssena sprejel zaradi kompleksnosti lika in vešče napisanega scenarija: "Hanssen je gotovo eden najbolj protislovnih likov, kar sem jih igral. Živi v nasprotujočih si svetovih. To je človek, ki je sposoben zamajati samopodobo drugih ljudi, preprosto prodreti v njih, v njihove najgloblje misli, kakor rentgenski žarek."

Na Erica O’Neilla je Cooperjeva igra napravila velik vtis: "Chris je tako prepričljivo upodobil Hanssena, da enostavno ne morete sedeti pri miru, ko ga gledate. Začutite potrebo, da bi se premaknili in kaj ukrenili. Res se je vživel v lik in želel je zajeti vse - od Hanssenovega čikaškega naglasa do njegovega načina gibanja."

Za Ryana Phillippa, ki igra Erica O’Neilla, je bilo delo s Cooperjem dragocena izkušnja. Kot je povedal sam: "Chris Cooper je eden najboljših sodobnih igralcev. Veliko mi je pomenilo, da sem ga lahko opazoval in se učil od njega." Tudi Phillippe je sprejel vlogo v tem filmu zato, ker temelji na resničnih dogodkih; po njegovem mnenju je dostop do materialov, dokumentov in knjig o tem dogodku neprecenljivo bogastvo. Lik O’Neilla je opisal z naslednjimi besedami: "Eric O’Neill je ambiciozen, pameten in zelo resno razume svoje delo. Vseeno pa obdrži smisel za humor. Hanssenove navade ga razburjajo; zanimivo mi je bilo, kako Eric daje Hanssenu vedeti, da mu gre na živce."

Lauri Linney, ki je bila že dvakrat nominirana za oskarja, so zaupali vlogo posebne agentke Kate Burroughs, O’Neillove partnerke v razkrinkavanju Hanssenovih dejanj. Ray se spominja, kako težko je bilo najti nekoga res primernega za vlogo Kate. "Vedeli smo, da v tej vlogi potrebujemo nekoga zelo posebnega," je povedal Ray. "Kate je ključna za zgodbo, toda ona ni glavna zvezda. Nekoliko nerodno je pristopiti k neki igralki in ji reči, da mislite, da je fantastična, ampak ne bo zvezda filma. Navdušeni smo bili, ko je Laura sprejela vlogo, saj ona filmu daje isto kot Chris Cooper - avtentičnost."

Podobno kot Chris Cooper in Ryan Phillippe tudi Laura Linney navaja, da je vlogo v filmu Izdajalec sprejela predvsem zaradi odličnega scenarija: "Zgodba je res razburljiva, liki so zanimivi, film kot celota pa je napet od začetka do konca."

Tudi Linneyeva je bila počaščena, da bo lahko sodelovala s Cooperjem in Phillippom. "Chris je eden najboljših igralcev v sodobnosti in res mi je žal, da moj lik v filmu z njim nima stikov. Pa tudi Ryana zelo spoštujem. Obožujem ga opazovati na prizorišču snemanja. Res je osredotočen na delo. To je zame razburljivo obdobje, saj poleg v filmu Izdajalec igram tudi v Eastwoodovem filmu Zastave naših očetov," je povedala.

Agentka Kate Burroughs je O’Neillu zagotavljala potrebne informacije, podatke, ki jih ji je dostavljal O’Neill, pa je prenašala obveščevalni službi, ki je postopoma izdelovala Hanssenov profil. O’ Neill je povedal: "Kate mi je postala neke vrste starejša sestra, na katero sem se lahko naslonil in ki me je bodrila v kriznih trenutkih."

Kathleen Quinlan, ki je bila za vlogo Marilyn Lovell, žene astronavta Jima Lovella (Tom Hanks) v filmu Rona Howarda Apollo 13 nominirana za oskarja in zlati globus, igra Bonnie Hanssen, Robertovo vdano in verno ženo. "Bonnie je izjemno lepa. Zelo je pametna in močna, v njej pa je neka nežnost," je pojasnil Ray. "Kathleen je idealna za to vlogo."

Čeprav prave Bonnie ni osebno spoznala, je Kathleen opazila: "To je ženska, ki se je posvetila svoji družini. Zaljubljena je in navdušena nad svojim možem. Zelo je verna. Vse, kar počne, počne iz ljubezni do Boga ali svoje družine."

"Toda," je dodala igralka, "kljub nežnosti in ljubeznivosti je to ženska s trdnimi stališči. Ona je bila Hanssenovo oporišče, njegov naslon. Če ji njegova dejanja niso bila všeč, mu je to brez zadržkov povedala. Roberta je prebrisano zvabila v cerkev in čeprav takrat, ko sta se spoznala, ni bil posebno veren, je poleg nje postal goreči zagovornik cerkve."

Po Rayevih besedah je Bonnie ključna oseba v zgodbi o Robertu Hanssenu. "Nočemo je ponižati ali spraviti v neprijetno situacijo, hočemo pa povedati celo zgodbo, in ona je brez dvoma del te zgodbe, saj je bil Hanssen družinski človek," je pojasnil Ray.

Caroline Dhavernas, ki je najbolj znana po glavni vlogi v nadaljevanki Pozdrav iz Wonderfallsa, igra O’Neillovo ženo Juliano. Ray pravi, da ima Caroline tisto nekaj, kar je potrebno za to vlogo. Za O’Neilla je bila ena najtežjih stvari zatajiti svojo misijo pred ženo. "Bolj ko sem spoznaval Juliano O’Neill," je povedal Ray, "bolj mi je bilo jasno, da pomembno prispeva k dinamiki zgodbe. Je zelo razumevajoča oseba. Pronicljiva je in čuti, da se z njenim možem dogaja nekaj čudnega. Ne ve točno, za kaj gre, ve pa, da je povezano z Robertom Hanssenom. Takoj ko spozna Roberta, razume, da se dogaja nekaj sumljivega."

"Juliana je polna ljubezni in obzirnosti do svojega moža," je pojasnila Caroline Dhavernas. "Hkrati je močna in neodvisna. Ko čas teče, pri svojem možu opaža drastične spremembe. To naenkrat ni več moški, s katerim se je poročila."

Igralski ekipi sta se v vlogi agentov FBI pridružila tudi filmska veterana Dennis Haysbert, znan kot predsednik David Palmer iz nadaljevanke 24, in Gary Cole, znan kot podpredsednik Bob Russel iz nadaljevanke Zahodno krilo. Oba podpirata Erica in mu svetujeta, kako naj pripravi Hanssena do tega, da se bo ujel v past, ki mu jo je nastavil FBI.

Priprave za film, temelječ na resničnih dogodkih

Filmski ustvarjalci so se zavedali, da bodo morali zgodbo, ki temelji na resničnih dogodkih, povedati zelo previdno in premišljeno, saj se je incident zgodil relativno nedavno in so dogodki še 'sveži'. Producent Scott Kroopf je povedal: "Pri snemanju filma je treba preveriti vse podrobnosti, da dosežete točnost in natančnost, hkrati pa se morate zavedati, da snemate igrani film, ki spada v domeno fikcije in zabave. V filmu Shattered Glass je Billy Ray zelo vešče povedal zgodbo, ne da bi se pri tem preveč oddaljil od dejstev. V filmu Izdajalec se je želel držati dejstev, ki jih je spoznal med raziskovanjem in pogovori z resničnimi akterji dogodka, hkrati pa je želel obdržati dramatičnost in napetost."

Na dogodke v filmu gledamo iz O’Neillove perspektive. Na začetku torej ne poznamo pravega razloga njegovega napredovanja, pa tudi ključna informacija o tem, kdo je pravzaprav Hanssen, nam ostane neznana. Takšen pristop pomembno prispeva k dramatičnosti filma. Šele na polovici filma O'Neill te svari izve od agentke Kate Burroughs.

Billy Ray priznava, da so ga vedno navduševali filmi, ki temeljijo na resničnih dogodkih in je treba med pripravami nanje temeljito raziskati vse dostopne vire. Hkrati pa meni, da je v takšne filme treba vnesti nekaj, kar bo pritegnilo gledalce, ne pa se slepo držati dejstev. "Ampak pri tem filmu", nadaljuje Ray, "se nam sploh ni bilo treba truditi, da bi našli kaj zanimivega, kar bo pritegnilo gledalce. Zgodba o Robertu Hanssenu je dovolj neobičajna in zanimiva sama po sebi, vsebuje vse elemente dobre zgodbe. Seveda smo dogajanje ponekod skrajšali, zaradi zaščite oseb, ki so bile vključene v dogajanje, smo spremenili nekaj imen, ampak to, kar vidite v filmu, je točno tisto, kar se je zgodilo v resničnosti."

Eric O’Neill je povedal, da ga je vsakič, ko je prišel na prizorišče snemanja, prevzel silovit val čustev: "Vsako snemanje Ryana in Chrisa v pisarni, ki je bila kopija tiste, v kateri sem delal jaz, je sprožilo val spominov na dogodke iz leta 2001. Še zlasti ko sem opazoval Caroline v prizorih, ki so prikazovali moj odnos z Juliano, sem podoživel takratne občutke. Ti občutki so me enostavno popolnoma preplavili."

Leta 2001 je bil O’Neillov zakon z Juliano zaradi njegove tajne naloge resno ogrožen. O’Neill opisuje, kako je delal po cele dneve, zvečer pa hodil na predavanja, saj se je že takrat posvetil tudi študiju prava. Razpet je bil med željo, da bi več časa preživel z Juliano, in strogo zaupno nalogo, ki je bila velikega pomena za varnost države. Kot se spominja sam: "Kmalu sem postal eden tistih mož, ki neprestano delajo, hkrati pa nimajo opravičljivega razloga za neprestano odsotnost od doma. Grozno mi je bilo, da sem moral lagati lastni ženi, toda to je bil del naloge. Tako pač je v tem poslu."

"Ko mi je Eric končno povedal resnico," se spominja Juliana, "sem bila šokirana, hkrati pa sem čutila neizmerno olajšanje. Vsa njegova dejanja v zadnjih mesecih, ki so se mi zdela sumljiva, so končno dobila neki smisel. Svari so se končno postavile na svoja mesta. Časopisi so bili polni člankov o razkritju tajnega agenta FBI, jaz pa sem bila poročena prav s človekom, ki je tega izdajalca razkrinkal. Res razburljivo."

Ray je O’Neilla vključil v celoten proces nastajanja filma, od pisanja scenarija do prenosa filma na platno. "Ves čas mi je svetoval, saj si je tudi sam želel natančno in verodostojno prikazati dogodke iz zornega kota tajnega agenta," je povedal Ray. O'Neill je prepričan, da je to "najverodostojnejši film o FBI, kar so jih kdaj posneli."

"Ko sodelujete z resničnim tajnim agentom, kakršen je Eric," je povedal Ray, "bi bilo neumno ne izkoristiti njegovih pogledov in izkušenj. Veliko mi je pomagal pri pisanju scenarija, Ryanu in Chrisu pa je prizadevno odgovarjal na vsa vprašanja. Imel je podroben vpogled v resnično osebnost Roberta Hanssena. Ryan je na podlagi pogovora z Ericom v vlogo vnesel vidik, ki ga v scenariju ni bilo. Med srečanjem z Ericom je ugotovil, da je bil njegov odnos s Hanssenom veliko bolj dinamičen, kot je bilo opisano v scenariju, in je želel poudarek prestaviti na ta odnos. Ugotovil je, da je Hanssen O’Neilla ves čas poniževal, O’Neill pa mu je občasno vrnil udarec. Tako je zgodba pridobila izrazitejšo dinamiko."

Med pripravami na vlogo je Chris O’Neillu postavljal podrobna vprašanja o njegovem bivšem šefu in ga celo prosil, naj ga oponaša. "Ker o Hanssenu nisem imel dovolj posnetkov in avdio-vizualnih materialov, sem se naslanjal na opise, ki so mi jih prenesli njegovi najbližji sodelavci. V teh pa sta prišla do izraza zlasti njegova nagnjenost k pompoznosti ter pomanjkanje ljubeznivosti in takta pri občevanju z ljudmi," je povedal Chris Cooper.

"Ko sem delal s Hanssenom, sem podrobno preučeval njegovo osebnost," se spominja O’Neill. "Potrudil sem se, da sem si zapomnil ali zabeležil vse podrobnosti o njem. Chrisu je res uspelo od mene izvleči prave informacije, celo tiste, na katere se sam nisem spomnil oziroma sem jih pozabil omenti, a so bile zabeležene v nekem kotičku spomina."

Cooper je prebral deset knjig o Hanssenovem primeru, marljivo je raziskal vse vidike njegove osebnosti, da bi se čim bolje pripravil na vlogo. "Seveda se je po določenem času zgodba začela ponavljati, ampak v vsaki knjigi sem našel kakšno podrobnost, ki mi je pomagala pridobiti globlji vpogled v Hanssenov lik," je povedal igralec.

Cooper, Phillippe in Ray so si privoščili teden dni pogovorov in razpravljanja o likih in prizorih. Nato se jim je pridružil Eric O’Neill, s katerim so sodelovali pri nadgrajevanju dialogov. Režiser je povedal, da si je Chris "delal zapiske in podrobno analiziral pomen besed, ki jih izgovarja njegov lik, tako da niti en stavek ni uvrščen spontano ali naključno."

Tudi Phillippe se je na vlogo pripravljal z branjem knjig o Hanssenu in gledanjem intervjujev z O'Neillom: "O’Neill je dal intervju za CNN, kjer so prikazali tudi posnetke Hanssenovega prijetja. Poklical sem Erica in mu zastavljal najobičajnejša vprašanja v zvezi s Hanssenovimi navadami, on pa mi je prijazno odgovarjal. Zelo mi je pomagal prodreti v Hanssenovo osebnost in odkriti, kako naj vdihnem življenje svojemu liku." Dragocene nasvete je Phillippe dobil tudi od Juliane. Opisala mu je, kakšen je bil njen mož v tistem obdobju, kako ga je ta primer obsedel in pod kakšnim pritiskom je bil.

Vsi igralci so čutili odgovornost do portretiranja dejanskih ljudi. Lik Kate Burroughs, ki jo igra Laura Linney, pa ne temelji popolnoma na dejanski agentki. Interpretacijo lika je Ray prepustil Lauri. "Toda," je pojasnila igralka, "ker film predstavlja verodostojen pogled na pomebne dogodke v zgodovini FBI, se morate vloge lotiti zelo odgovorno."

Poleg tega, da je prebrala literaturo o primeru, je Laura Linney med pripravami na vlogo nekaj časa preživela na sedežu FBI v Washingtonu, kjer so ji agenti velikodušno odgovarali na vprašanja. Dodatne informacije je dobila tudi pri znancih in sorodnikih, ki se ukvarjajo s kriminalističnimi preiskavami. "Nos sem vtikala v svari, o katerih ne vem nič," je pojasnila med smehom, "a prav v tem je največji čar tega dela. Najprej vedno preučim vse podrobnosti, ko pa pridem na snemanje, postane vse naravno in se prepustim filmu."

Ko se je pripravljala na vlogo Bonnie, Kathleen Quinlan ni imela priložnosti srečati se s Hanssenovo ženo. Veliko o Bonnie ter njenem odnosu do moža in njegovega dela je izvedela iz knjige Spy. Preučila je tudi organizacijo Opus Dei, ki so ji bili vdani Hanssen in njegova družina; izvedela je, da Opus Dei promovira zavest o univerzalnem pozivu k svetosti, ki se udejanja z delom in vsakodnevnimi obveznostmi.

Rayu ni bilo treba razmišljati, kako naj stopi v stik s pripadniki organizacije Opus Dei, saj so oni poiskali njega. Ko je do njih prišla novica o snemanju filma, so poslali dva predstavnika v Los Angeles na sestanek z režiserjem in producenti. "Mislim, da jih je upravičeno skrbelo, kako bom v filmu prikazal Opus Dei," je povedal Ray, "verjetno pa tudi to, kako bomo prikazali njihovo gorečo zagovornico Bonnie Hanssen, ki je še vedno pripadnica organizacije in do katere sem čutil določeno odgovornost." Ko sta predstavnika spoznala Raya, sta se sprostila in celo prispevala ključne informacije za film.

Caroline Dhavernas se je za vlogo žene Erica O'Neilla pripravljala s pomočjo pogovorov z Juliano. "Igrati Juliano je užitek, saj je na trenutke ranljiva, po drugi strani pa izjemno močna in neodvisna ženska," je povedala. "Pogovor z njo in njen opis dogodkov iz tistega obdobja njenega življenja sta mi veliko pomagala. Po drugi strani pa mi je bilo čudno zastavljati zelo osebna vprašanja ženski, ki je pravzaprav ne poznam. Res cenim, da je bila tako odprta in pripravljena deliti z mano podrobnosti iz svojega zasebnega življenja."

Vrzel v sistemu

Scenarist in režiser je svoje splošne vtise ob koncu projekta strnil takole: "Verjetno nikoli ne bomo razumeli pravih razlogov, zaradi katerih je Robert Hanssen storil, kar je storil. Je bilo to dejanje maščevanja, zloba ali razkrivanje vrzeli v sistemu? Vsekakor pa je škoda, ki jo je povzročil državi, ogromna. Da so razkrili njegovo izdajo, so morali vpreči v delo kar petsto ljudi. Med njihovim delom ni odtekla niti ena informacija o njihovih tajnih aktivnostih, tako da Hanssen ves ta čas ni vedel, kaj se mu pripravlja. To dejstvo priča o predanosti in lojalnosti, s katerima so agenti opravljali svoje delo. To je res vredno občudovanja."

Billy Ray je za konec dodal še to: "Agenti FBI so bili zelo odprti. Film opisuje okoliščine, v katerih so Hanssena prijeli, v teh okoliščinah pa je bila vloga tajnih agentov neizmerno pomembna. Pokazali so junaštvo, učinkovitost in profesionalnost."

Lokacije

Snemanje je trajalo od novembra 2005 do marca 2006. Večji del filma so posneli v Torontu, interierje pa v Ontariu. Konec januarja so se prestavili v Washington. "Prizorov v Washingtonu nismo mogli posneti nikjer drugje, saj je to mesto polno posebnih zgradb, tu sta na primer sedež FBI in Lincolnov spominski center," je povedal Ray. Čeprav je vreme februarja muhasto, je vztrajal, da snemajo v istem času, kot so se odvijali dejanski dogodki.

FBI je velikodušno ponudil sodelovanje. Ustvarjalcem je tako pripadla čast posneti centralne prostore sedeža FBI, izmed katerih nekateri še nikoli niso bili posneti. V nekem prizoru se mora O’Neill, ko prvič pride na novo delovno mesto, javiti v sobi 9930. Režiser je povedal: "Tega prizora ne bi mogli posneti, če ne bi imeli dostopa do zgradbe. To je namreč posebna zgradba, v njej se človek hitro izgubi, kar se je prvega dne zgodilo tudi Ericu."

Wynn Thomas in Tak Fujimoto sta sodelovala pri osvjetljevanju in usklajevanju barv. Ray je vztrajal, da so ključne prizore posneli na lokacijah, kjer so se stvari res zgodile. Hanssenovo prijetje so tako posneli v Virginiji, blizu njegovega doma, kjer so Hanssena res prijeli. Agenti FBI so izdatno pomagali z opisi, kako poteka pravo prijetje.

O igralcih

Chris Cooper (Robert Hanssen) je leta 2003 dobil oskarja, zlati globus ter številne druge nagrade in priznanja za vlogo v filmu Prilagajanje (Spike Jonze). V zadnjem času je igral v filmih The Kingdom in Marriage, znan pa je med drugim še po vlogah v filmih Capote, Marinec, Syriana, Silver City, Bournova identiteta, Bournova premoč, Patriot, Jaz, Irene & jaz, Lepota po ameriško, A Time to Kill, Šepetati konjem, Velika pričakovanja, Guilty by Suspicion in City of Hope. Rodil se je v Kansas Cityju, danes pa živi v Massachusettsu. Študiral je na Missouri School of Drama, igrati pa je začel v newyorških gledališčih.

Ryan Phillippe (Eric O’Neill) je eden najbolj vsestranskih mladih talentov Hollywooda. Njegov prvi film je bil White Squall Ridleya Scotta, sledili so Little Boy Blue z Nastassjo Kinski, Nowhere, Homegrown z Billyjem Bobom Thorntonom ter Srčne igre, v katerem igrata tudi Sean Connery in Angelina Jolie. Nato je dobil velike vloge v Vem, kaj ste zakrivili lansko poletje, Podle igre in 54, igral pa je tudi v Altmanovem Gosford Parku ter filmih Antitrust, Company Man, oskarjevski Usodni nesreči ter filmu Zastave naših očetov Clinta Eastwooda.

Laura Linney (Kate Burroughs) je pred kratkim igrala v filmih Man of the Year (Robin Williams in Christopher Walken) in Driving Lessons (režija Jeremy Brock). Poleg številnih drugih projektov trenutno z Anthonyjem Hopkinsom v Argentini snema The City of Your Final Destination. Igrala je tudi v filmih You Can Count on Me (nominirana za oskarja, dobila zlati globus), The Squid and the Whale (nominirana za zlati globus), Kinsey (nominirana za oskarja, dobila zlati globus), Pravzaprav ljubezen, Skrivnostna reka (nominacija BAFTA), Trumanov šov, Mothmanova prerokba, Življenje Davida Gala in Hudič v Emily Rose.

Gary Cole (Rich Garces) je eden najbolj iskanih hollywoodskih igralcev. Igral je v več kot 50 filmih in nadaljevankah, med drugim v nadaljevankah Wanted, Family Guy in Zahodno krilo ter filmih Krog 2 in Jaz, vohun. Igral je že tudi v številnih gledaliških predstavah.

Kathleen Quinlan (Bonnie Hanssen) je igrala v filmih Apollo 13 (nominirana za oskarja in zlati globus), I Never Promised You a Rose Garden (nominirana za zlati globus), Opazujemo te, Krvavo obzorje, American Graffiti, The Doors, Dan neodvisnosti in drugih.

O drugih filmskih ustvarjalcih

Billy Ray (režiser in scenarist) je zaslovel kot scenarist in režiser hvaljenega Shattered Glass, sodeloval pa je tudi pri scenarijih za filma Pogrešana na letalu in Hartova vojna.

Bobby Newmyer (producent) je med drugim produciral filma Seks, laži in videotrakovi (zlata palma) in Dan za trening, za katerega je Denzel Washington dobil oskarja.

Tak Fujimoto (direktor fotografije) je sodeloval z največjimi imeni filmske umetnosti pri projektih Ko jagenčki obmolknejo, Philadelphia, Mandžurski kandidat in drugih.

Wynn Thomas (scenograf) je sodeloval pri filmih Čudoviti um, Analiza pa taka, Mafijski blues, Mars napada!, Cinderella Man: legenda o boksarju, Wag The Dog in drugih.

Mychael Danna (glasba) je skladal filmsko glasbo za znane režiserje, kot so Atom Egoyan, Catherine Hardwicke, Ang Lee, Mira Nair, Billy Ray in Joel Schumacher.