Igor in Rosa

»Popolna ljubezen je, ko ljubimo nekoga, zaradi katerega postanemo nesrečni.«

- Soren Kierkegaard

Igor in Rosa je film o potovanju po zgodbi nekega para, ki že štirideset let živi skupaj. Njuni prijatelji so Italijani in Slovenci, kulturi se prepletata. Njo je izguba hčerke Maje porinila v najmračnejši obup, on pa že dolgo živi v stanju globoke otopelosti. Njun odnos sestavljajo le majhni spopadi in zamere, ki jih ne moreta premagati. Je zgodba o dolgoletni ljubezni, ki je postavljena na preizkušnjo zaradi najbolj nepopravljive med bolečinami. Je zgodba o meji in prehajanju le-te: o meji med državami, med ljudmi, med generacijami, med dušo in telesom, med razumom in čustvi. V filmu poleg Borisa Cavazze nastopata tudi dva slovenska igralca, in sicer Anita Kravos in Branko Đurić-Đuro. Film je sprva nosil delovni naslov Neverin, kar v tržaškem narečju pomeni nevihta.

 KATJA COLJA (režiserka in scenaristka)

je rojena v Repnu pri Trstu, kot filmska ustvarjalka pa živi v Rimu. Po študiju na filozofski fakulteti v Trstu se je zaposlila na italijanski javni radioteleviziji. Najprej je delala v slovenskem programu, potem se je preselila v Rim. Tam je začela sodelovati s priznanimi italijanskimi filmskimi ustvarjalci, kot so Nanni Moretti, brata Paolo in Vittorio Taviani ter Ettore Scola. Zaradi tega je ostala v italijanskem glavnem mestu. Do danes je posnela nekaj kratkih in dokumentarnih filmov, Igor in Rosa je njen celovečerni prvenec.

 BORIS CAVAZZA (Igor)

je slovenski gledališki in filmski igralec ter režiser. Rodil se je leta 1939 v Milanu. Borisov oče je bil Italijan, mati Slovenka. V Slovenijo se je preselil leta 1948. Del svojega otroštva je preživel v Krškem. Leta 1956 se je vpisal na Pomorsko šolo v Piranu in po štiriletnem šolanju postal strojnik ter od leta 1960 do 1963 delal najprej kot asistent, potem pa kot častnik stroja na ladjah trgovske mornarice. Leto pozneje se je vpisal na AGRFT v Ljubljani, kjer je diplomiral 1986. Tam je poučeval v letih 1987-90 in 1993-2002, od 1985 kot redni profesor za dramsko igro in igro pred kamero. Od leta 1971 deluje kot profesionalni igralec. To pot je začel v SNG Drami in nadaljeval v Slovenskem mladinskem gledališču. Spada med najpomembnejše slovenske igralce. Uveljavil se je tudi kot režiser v različnih gledališčih, še zlasti pa kot igralec v številnih slovenskih filmih; pisal je tudi scenarije za filme in TV-igre, v katerih je igral glavne vloge.

Leta 1973 je prejel nagrado Prešernovega sklada, 1978 Severjevo nagrado, štirikrat Borštnikovo nagrado (1979, 1985, 1986, 1987), leta 1986 Badjurovo nagrado, leta 1987 Prešernovo nagrado in Sterijevo nagrado, leta 1992 Borštnikov prstan, leta 2006 nagrado Vesna (skupaj s Sebastijanom Cavazzo), leta 2012 viktorja za življenjsko delo, leta 2017 nagrado bert (za življenjsko delo na področju filma) in leta 2018 zlati red za zasluge Republike Slovenije. Je tudi ambasador Unicefa.

Manj znano je, da je Boris Cavazza tudi glasbenik, saj kot vokalist nastopa tudi v zasedbi Boris Cavazza kvintet (tudi kvartet) s Fake Orchestra. Izvajajo avtorske skladbe, ki so jih leta 2005 pri založbi Nika izdali pod naslovom 11 korakov, ter italijanske kancone.

 KRITIKE

»Igor in Rosa je film, ki vam vzame čas, pravi čas, da pripoveduje zgodbe, ki se zgodijo znotraj ljudi in ne okoli njih. Z ritmom evropske kinematografije in izjemno preprostostjo govori o tem, kako se lahko ljubezen spremeni v odnosu do drugih in do sebe in kako pogosto jo iščemo na napačnem mestu.«

- Gabriella Longo, Bonculture

»Priznana italijanska televizijska igralka Lunetta Savino /…/ v svoji prvi glavni filmski vlogi z izjemno tankočutnostjo upodobi šestdesetletno žensko, ki se sooča z globoko bolečino, sprva ob izgubi hčerke, nato v strahu, da bo izgubila še edini oprijemljivi svet, ki ji je preostal: moža in dom. /…/ Savinova se brez strahu pred razkrivanjem sledi časa na svojem obrazu in telesu presunljivo prepusti režiserkini viziji. To ni film, poln obratov in presenečenj: scenarij, ki je preprost in neposreden, se osredotoči na drobne detajle vsakodnevnega življenja in na tisto, kar ostane od družine in štiridesetletnega zakona po opustošenju, ki ga povzroči tako težka izguba.«

- Vittoria Scarpa, Cineuropa

»Tržaška režiserka se je v svojem prvem celovečernem filmu odločila, da bo raziskovala duševne in telesne meje, ki so pogosto – toliko bolj pri nas – še vedno tabu. Film, ki se želi odigrati v tišini in ne kričati, od prvega posnetka preveva občutljiv slog, skladen z doživljanjem protagonistke ter njene bolečine in izgube. Dokumentarni videz igranega filma Katje Colja in način, kako je želela geografsko postavljati meje, ne samo med Italijo in Slovenijo, temveč tudi med protagonistoma, preveva celoten film. Tudi v načinu življenja in občutka prostora v hiši Rose in Igorja. 'Želim biti z živimi in ne z mrtvimi, kot si ti,' poslušamo besede njenega moža, velikega slovenskega igralca Borisa Cavazze. /…/ Moč filma leži tudi v tonih, ki jih privzame, Lunetta Savino pa je dejansko maska bolečine; ne da bi zanemarila ironijo, v svojih dejanjih in celo obraznih potezah odraža tisto, kar bo postala.«

- Maria Lucia Tangorra, CineClandestino

 FESTIVALI

Film Igor in Rosa je imel svetovno premiero junija na mednarodnem filmskem festivalu v Šanghaju (Kitajska) - v tekmovalnem programu.

PODPORA

Slovenski koproducent filma je produkcijska hiša Casablanca. Film je nastal s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, RTV Slovenija, Viba filma, Pianeta Zero, italijanskega ministrstva za kulturo, FVG AV Fund, FVG filmske komisije, RAI in Eurimages. Film sta omogočila tudi Grand Casino in Kobilarna Lipica.