Kolosej
Film distribucije Karantanija Cinemas

Hvala za Sunderland

komična drama
V slovenščini
Na sporedu od: 7.2.2013, Kolosej Ljubljana
1h 32min / 92min
Leto: 2012
Država: Slovenija
Jezik: slovenščina
Scenarij: Slobodan Maksimović
Tovarniški delavec Johan pred sabo ne vidi svetle prihodnosti, zato v želji po hitrem zaslužku prisluhne nasvetom najboljšega prijatelja Janeza. Ta mu predstavi poslovneža Zlatka, vendar se njegova poslovna investicija izkaže za goljufijo in Johan ostane brez denarja in službe, zapusti pa ga tudi razočarana žena. Ko mu spodleti tudi poskus samomora, se zdi, da nižje ne more več zabresti, toda nepričakovani dogodki življenje vseh vpletenih znova postavijo na glavo. Film je na festivalu slovenskega filma prejel nagrado za najboljši film in montažo ter vesni za glavno in stransko moško vlogo.

Slovenija danes. Johan (44), delavec v tovarni, sanja o dostojnem življenju zase in za svojo družino. Najboljši prijatelj Janez ga spozna z Zlatko in ponudita mu hiter zaslužek, boljše delovno mesto ter zvišanje plače. Johan okrade nepokretno taščo, ki navija za Manchester United in njegovo življenje krene navzdol. Zapusti ga žena, namesto višje plače dobi odpoved, denar, ki ga je preko prevaranta Zlatka vložil v azijske delnice, pa konča pri nenadarjeni pevki Viktoriji. Johanu ne gre nič od rok, celo poskus samomora mu spodleti. Janez ga najde v obupnem stanju in mu reši življenje.

V bolnici se ponovno sreča z ženo Sabino, Sunderland premaga Manchester United, tašča Magda je v Braziliji, Viktorija je izdala CD, Zlatko dobi tisto kar si zasluži.

O režiserju

Slobodan Maksimović (režija) je rojen 28. maja 1975 v Sarajevu. Njegov prvi študentski kratki igrani film 1/2 so premierno prikazali na 60. filmskem festivalu v Cannesu, v sekciji Tous Les Cinemas Du Monde.

Kratka študentska igrana filma 1/2 in AgapE sta bila prikazana na več kot 30 mednarodnih festivalih v tekmovalnih selekcijah in sta si prislužila 14 mednarodnih nagrad. Hvala za Sunderland je njegov prvi celovečerni film.

FILMOGRAFIJA (režiser in scenarist):

  • 2003 Jedna priča iz moga grada, kratki film – mini DV
  • 2004 Profesionalci, dokumentarec – mini DV
  • 2005 Reka na Poljskem, dokumentarec – 16 mm
  • 2006 1/2, kratki igrani film – super 16 mm
  • 2007 Inkognito, TV-drama
  • 2007 AgapE, kratki igrani film – 35 mm
  • 2008 Ni vse tako črno-belo, TV-drama
  • 2008 4 skice za portret Janeza Drozga
  • 2010 60 let Košarkarske zveze Slovenije, prireditev v dvorani hotela Union
  • 2010 Kandidatura Slovenije za EP v košarki 2013, kratki filmi + predstavitev v Münchnu
  • 2012 Hvala za Sunderland, celovečerni igrani film

NAGRADE:

  • 2007 vesna za najboljši film: Hvala za Sunderland, FSF Portorož
  • 2007 najboljši kratki igrani film: ½, Kratkofil Banja Luka (Bosna in Hercegovina)
  • 2007 posebna nagrada žirije: ½, Festival kratkog filma Mostar (Bosna in Hercegovina)
  • 2008 Special Jury Mention: AgapE, Kratkofil Banja Luka (Bosna in Hercegovina); Prix du Jury: AgapE, 6th Mediterranean Short Film Festival Of Tangier (Maroko); The Best Director's Work: AgapE, VII. Open St. Petersburg Festival of film schools Beginning (Rusija)
  • 2008 Silver award: AgapE, ISFVF Peking (Kitajska)
  • 2009 Special mention: AgapE, Etiuda and Anima Krakow (Poljska)
  • 2009 Proteus for Best student film: AgapE, Filmska fabula
  • 2009 Gran Prix: AgapE, Kinogran film and video festival Minsk (Belorusija)
  • 2009 The Golden Apple: AgapE, 6. BHFF New York Tribeca (ZDA)
  • 2009 Best open film Award: AgapE, 4th Sardinia Film Festival, Sassari (Italija)
  • 2008 Jury Mention: AgapE, 13. Ismailia International Festival for Documentary & Short Films (Egipt)
  • 2008 Nagrada za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe za leto 2008: AgapE, Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendij (Slovenija)
  • 2010 Special Jury Diploma: AgapE, VII. International Festival of Film Schools Kinoproba, Ekaterinburg (Rusija)

O igralcih

Gregor Bakovič

Gregor Bakovič se je rodil 23. marca 1969 v Ljubljani. Študij dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani je zaključil leta 1993 z vlogo Simeonov-Piščika v predstavi Višnjev vrt pod mentorskim vodstvom profesorja Janeza Hočevarja. Še istega leta se je zaposlil v SNG Drama Ljubljana. V kratkem času se je odlikoval z izvirnimi in sproščenimi interpretacijami tragikomičnih likov. Do danes je v ljubljanski Drami interpretiral prek petdeset vlog, a omenimo le tiste, za katere je bil nagrajen: za vlogo Ariela v Shakespearovem Viharju in Vladimirja v Beckettovem Čakajoč na Godota je prejel nagrado Sklada Staneta Severja (2000) in nagrado Prešernovega sklada (2001). Za vlogo Vladimirja pa še Zlati lovorjev venec na MES v Sarajevu (2001). Satira za vlogo Andreja Prozorova v Poigri Briana Friela pa so mu podelili na Slovenskem festivalu komornega gledališča na Ptuju (2008). Nastopa na televiziji, v treh slovenskih filmih pa je odigral glavno vlogo in bil vsakokrat nagrajen - postal je Igralec leta (1997) za vlogo v filmu Ekspres, ekspres Igorja Šterka na Slovenskem filmskem maratonu v Portorožu, strokovna žirija na filmskem festivalu v Pecsu mu je namenila nagrado za najboljšo moško vlogo za vlogo Pera v filmu Jana Cvitkovića Odgrobadogroba. Na lanskem Festivalu slovenskega filma v Portorožu pa je dobil nagrado za najboljšo glavno moško vlogo za vlogo Johana v filmu Hvala za Sunderland režiserja Slobodana Maksimovića.

FILMOGRAFIJA:

  • 2012 Hvala za Sunderland
  • 2011 Vikend v Brightonu
  • 2009 9:06
  • 2009 Kitajci prihajajo
  • 2005 Odgrobadogroba
  • 2001 Sladke sanje
  • 1998 Ekspres, Ekspres
  • 1995 Carmen

NAGRADE:

  • 2012 Nagrada vesna za najboljšo glavno moško vlogo na 15. Festivalu slovenskega filma v Portorožu za vlogo Johana v filmu Hvala za Sunderland Slobodana Maksimovića (TV Slovenija)
  • 2012 Borštnikova nagrada za igro na 47. Festivalu Borštnikovo srečanje za vlogo Marka Rothka v uprizoritvi Rdeča Johna Logana (SNG Drama Ljubljana)
  • 2008 Nagrada satir na 5. Slovenskem festivalu komornega gledališča Ptuj 2008 za vlogo Andreja Prozorova v uprizoritvi Poigra Briana Friela (SNG Drama Ljubljana)
  • 2006 Nagrada strokovne žirije za najboljšo moško vlogo na filmskem festivalu v Pecsu, za vlogo Pera v filmu Odgrobadogroba Jana Cvitkovića
  • 2001 Nagrada Prešernovega sklada za vlogi Ariela v Shakespearovem Viharju in Vladimirja v Čakajoč Godota Samuela Becketta (SNG Drama Ljubljana)
  • 2001 Zlati lovorjev venec za najboljšega igralca festivala MES Sarajevo, za vlogo Vladimirja v Čakajoč Godota Samuela Becketta (SNG Drama Ljubljana)
  • 2000 Nagrada Sklada Staneta Severja za vlogi Ariela v Shakespearovem Viharju in Vladimirja v Čakajoč Godota Samuela Becketta (SNG Drama Ljubljana)
  • 1997 Igralec leta na 6. Slovenskem filmskem maratonu v Portorožu za vlogo v Šterkovem celovečernem filmu Ekspres, ekspres
  • Jernej Kuntner

    Jernej Kuntner se je rodil 28. januarja 1970 v Ljubljani staršema Sonji in Tonetu Kuntnerju. Obiskoval je naravoslovno gimnazijo za Bežigradom, kjer se je tudi prebudila želja po igralstvu, čeprav je prvotno nameraval študirati biologijo. Vpisal se je v prvi letnik, nato pa odšel v vojsko, kjer je začel resneje razmišljati o akademiji za igralstvo. Po vrnitvi je še en semester nadaljeval z biologijo, nakar se je dokončno prijavil na sprejemne izpite na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo. Leta 1991 so bili sprejemni izpiti prestavljeni za dober mesec, medtem je bil vpoklican v Teritorialno obrambo kot borec za Slovenijo. Po vojni je na akademiji opravil sprejemne izpite, kjer je 1995 tudi diplomiral. Zaposlil se je v MGL – Mestnem gledališču ljubljanskem (1995 – 2001), od 2001 do 2006 je deloval kot samostojni kulturni delavec. Odigral je preko 60 vlog v gledališčih, a je širši javnosti postal znan leta 1997, ko je začel nastopati na televiziji; zvrstile so se serije Naša mala klinika, Teater Paradižnik, Pravi Biznis, Šov bo šel, najbolj poznan pa je po vlogi Merkatorija v televizijski nanizanki TV Dober dan. Je poročen in ima dva otroka. Od leta 2006 je zaposlen v GOML - Gledališče za otroke in mlade Ljubljana oziroma pri Dramskem odru za mlade. Od leta 2003 sodeluje pri slovenskih sinhronizacijah risanih in animiranih filmov, ki jih od leta 2004 tudi režira.

    FILMOGRAFIJA:

    • 2012 Hvala za Sunderland
    • 2011 Little Ladybird Wants to Grow Up
    • 2009 Lepo je biti sosed (TV-serija)
    • 2008 Traktor, ljubezen in Rock'n'Roll
    • 2006 Nasa mala klinika (TV-serija)
    • 2004 Delo osvobaja
    • 2002 Pod eno streho
    • 2001 Zadnja večerja
    • 2000 V petek zvečer
    • 2000 Lora in njen moški
    • 1999 -2002 TV Dober dan (TV-serija)
    • 1999 Dvojne počitnice (TV-serija)
    • 1998 Patriot
    • 1997 Šou bo šou (TV-serija)
    • 1997 Pravi biznis (TV-serija)
    • 1995 Halgato
    • 1995 Striptih
    • 1994 Dosje JK (TV-serija)

    Tanja Ribič

    Tanja Ribič, slovenska igralka in pevka zabavne glasbe, se je rodila 28. junija 1968 v Zagorju. Doštudirala je igralstvo na AGRFT. Delala je v Mestnem gledališču ljubljanskem in Teatru 55, ki sta ga vodila skupaj z možem Brankom Djurićem. Z njim ima dve hčeri, Zalo in Elo. Najbolj poznana je po vlogi Magde Velepič, poslovne direktorice na Naši mali kliniki. Leta 1997 je na Izboru za pesem Evrovizije v Dublinu Slovenijo zastopala s sklado Zbudi se in dosegla deseto mesto. Leta 2009 je pri animiranem filmu Bolt posodila glas Štrumfku, zapela je pesem Lajanje v luno. Aprila 2009 je z Brankom Djurićem posnela film Lunina prva noč, vlogo pa je odigrala v angleškem jeziku.

    FILMOGRAFIJA:

    • 2012 Hvala za Sunderland
    • 2007 – 2011 Naša mala klinika (TV-serija)
    • 2010 Ti presento un amico
    • 2009 Lunina prva noč
    • 2008 Traktor, ljubezen in Rock'n'Roll
    • 2003 Kajmak in marmelada
    • 2001 Nikogaršnja zemlja
    • 2000 Nepopisan list
    • 1998 Ko vse utihne
    • 1996 Junaki petega razreda (TV-serija)
    • 1995 Halgato
    • 1994 Hči mestnega sodnika
    • 1994 Iza Hálgato
    • 1994 Nebo nad Ženavljami ali Dan, ko nam je Evropa padla na glavo
    • 1993 – 1996 Teater Paradižnik (TV-serija)
    • 1991 Srčna dama
    • 1991 Triangel
    • 1990 Silicijev horizont
    • 1990 Ječarji
    • 1990 Umetni raj

    NAGRADE:

    • 2011 plaketa na Festivalu domačih igranih serij FEDIS v Beogradu za vlogo Lili Muhe v TV-seriji Naša mala klinika.
    • 2008 nagrada za najboljšega igralca ali igralko na filmskem festivalu v Taormini na Siciliji za vlogo v filmu Traktor, ljubezen in rock'n'rollrežiserja Branka Djurića
    • 1999 Dnevnikova nagrada za vlogo Elize Doolittle v Pigmalionu B. Shawa, MGL
    • 1994 Žlahtna komedijantka na Dnevih komedije v Celju za vlogo Suzette v uprizoritvi Pridi gola na večerjo M. Camolettija, MGL

    Primož Petkovšek – Petko

    Primož Petkovšek se je rodil v Ljubljani leta 1963. Sodeloval je v več celovečernih in kratkih filmih, med drugimi v Porno filmu in Rezervnih delih Damjana Kozoleta, Pod njenim oknom Metoda Pevca ter v Zvenenju v glavi Andreja Košaka. S filmom Srce je kos mesa režiserja Jana Cvitkoviča se je uvrstil v tekmovalni program Beneškega filmskega festivala. S svojo prezenco je popestril tudi ogromno TV-oglasov.

    FILMOGRAFIJA:

    • 2012 Hvala za Sunderland
    • 2012 Manouche Resnična Romansa
    • 2011 Stanje šoka
    • 2010 Neke druge zgodbe
    • 2010 Lepo je biti sosed (TV-serija)
    • 2009 Slovenka
    • 2008 Za vedno
    • 2008 Vaje zbora
    • 2008 I Reality
    • 2007 To je Slovenija
    • 2005 Predmestje
    • 2005 Odgrobadogroba
    • 2004 Delo osvobaja
    • 2004 Predmestje
    • 2003 Srce je kos mesa
    • 2003 Pod njenim oknom
    • 2003 Kajmak in marmelada
    • 2003 Ljeto u zlatnoj dolini
    • 2003 Rezervni deli
    • 2002 Zvenenje v glavi
    • 2002 Daleč je smrt (TV-mini serija)
    • 2002 Okno
    • 2001 Nikogaršnja zemlja
    • 2001 Poker
    • 2000 Porno Film
    • 1995 Carmen
    • 1992 Vse je pod kontrolo

    NAGRADE:

    • 2000 nagrada na Filmskem festivalu v Portorožu za najbolj Obetavnega igralca leta za vlogo v Porno filmu

    Eva Derganc

    Eva Derganc je rojena 22. februarja 1991 v Ljubljani. Že od malih nog se ukvarja z igralstvom, v takem okolju je namreč odraščala. Njena srednješolska izobrazba je aranžerski tehnik, želi pa si obiskovati Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani oziroma Akademijo za igralstvo v Beogradu.

    Obiskovala je dramsko šolo Barice Blenkuš in Akademijo Panč za Stand-Up komedijo, kjer se je naučila različnih igralskih tehnik.

    Kot mlada vzhajajoča pevska starleta Viktorija je sodelovala pri filmu Hvala za Sunderland. Igrala je v kratki drami Dežnik, kot statistka pa redno sodeluje tudi v drugih produkcijah.

    Štefka Drolc

    Slovenska gledališka in filmska igralka ter pedagoginja Štefka Drolc se je rodila 22. decembra 1922 v Ponikvi pri Grobelnem. Pred 2. svetovno vojno je sodelovala v mariborski gledališki skupini, ki jo je vodil Fran Žižek, med vojno, ko je bilo mariborsko gledališče nemško, so slovenski igralci ostajali zunaj hiše. Od leta 1945 do 1947 je bila angažirana v SNG Maribor, kjer so jo opazili ustvarjalci Triglav filma in jo povabili na snemanje prvega slovenskega filma Na svoji zemlji, v katerem je odigrala vlogo Tildice.

    Zapustila je Maribor in za leto dni sprejela angažma pri Triglav filmu, vendar jo je pot že leta 1948 vrnila na odrske deske. Za deset let je odšla v Slovensko stalno gledališče v Trst. Delo v tržaškem gledališču pa ni bilo povezano zgolj z umetniškim ustvarjanjem, ampak tudi s posredovanjem slovenske besede ljudem, ki jim je bila materin jezik, a kljub temu v okolju nezaželena; delo je potekalo v politično in materialno nemogočih pogojih, tako kot vedno znova, je že takrat potekala bitka za preživetje slovenskega gledališča v Trstu.

    Njene mladenke, radožive, vedre in pozitivne, kot so bile Julija v Shakespearovi tragediji Romeo in Julija ali Chaterine Sloper v Dedinji ali Jacinta v Cankarjevem Pohujšanju v dolini šentflorjanski so že nakazovale poetičnost in krhkost, ki je za igralko značilna še danes, obenem pa je že oblikovala tudi tišino in krik, razum in emocijo, vedrino in trpkost do te mere, da je izvrstno oblikovala prve karakterne vloge. V tem obdobju je prejela svojo prvo nagrado na gledališkem področju. Podelilo ji jo je Združenje dramskih umetnikov Slovenije za vlogo Katerine Ivanovne v Zločinu in kazni F. M. Dostojevskega.

    Leta 1959 je odšla v Ljubljano in bila od 1960 do 1990 redna članica ljubljanske Drame. Ko pričenjamo govoriti o njenem ljubljanskem obdobju, se kar naenkrat vpletajo v besedišče presežniki, saj se je v tem obdobju Štefka Drolc izkristalizirala kot igralka usodnih ženskih likov, ki rušijo in gradijo, vplivajo nase in na okolje in dogodke, dozorevajo in umirajo v sebi in katarzično, uničujoče ali groteskno humorno vplivajo na potek dogodkov na odru in prenašajo isto emocijo tudi na gledalca.

    Postala je mojstrica karakternih vlog svetovne in slovenske klasike in sodobnih tekstov. Njena doslednost, sposobnost ponotranjenosti, povezane s smislom za detajl, ter s tem povezana jasnost so rodile številne vloge v vseh mogočih dramskih žanrih in gledaliških poetikah. Od 1987 do 1997 je bila stalna sodelavka v uprizoritvah Koreodrame v režijah in koreografijah Damirja Zlatarja Freya. In čeprav kaže vedno znova poudariti izjemno igralkino sposobnost jasnega, logičnega, prefinjenega podajanja dramskega teksta, se je v teh uprizoritvah predstavila kot demonska ženska, ki ne potrebuje besed, ker premore dovolj drugih igralskih izraznih sredstev, da do popolnosti razdela in sestavi določen igralski lik. Od 1982. leta je poučevala na AGRFT v Ljubljani, 1984. je postala redna profesorica. Kot izvrstna pedagoginja za umetniško besedo je pomagala nekaj generacijam mlajših slovenskih igralcev.

    Začetek slovenskega filma in Štefka Drolc sta tesno povezana. Na svoji zemlji. Njena prepričljivost, drobna kretnja, pogled so detajli, ki so tako izraziti, da nam bo večno zapisana v spominu in na filmskem platnu Francka iz filma Na Klancu, Barbara iz Cvetja v jeseni ali Marija Novak iz filma Draga moja Iza. Televizijskim gledalcem pa se je priljubila kot duhovita in sočutna čistilka Rozi v nadaljevanki Pod eno streho.

    Dama slovenskega gledališča danes ne miruje. Še vedno se vrača tja, kjer je začela. Na pogovore v ljubiteljske gledališke skupine, sodeluje na literarnih večerih, večerih poezije, pogovorih v vseh krajih Slovenije, kjer jo potrebujejo, želijo ali vabijo.

    FILMOGRAFIJA:

    • 2012 Hvala za Sunderland
    • 2012 Deklica in drevo
    • 2009 Kandidatka in šofer
    • 2008 Pokrajina št. 2
    • 2008 Vaja zbora
    • 2007 AgapE
    • 2006 En dan resnice
    • 2005 Ljubljana je ljubljena
    • 2002 Pozabljeni zaklad
    • 2002 Pod eno streho
    • 2001 Zrcalo
    • 2001 Pavle
    • 2001 Dvojne počitnice
    • 2000 Predor
    • 1998 Ekspres, Ekspres
    • 1992 Predsednik
    • 1983 Trije prispevki k slovenski blaznosti
    • 1982 Deseti brat
    • 1979 Iskanja
    • 1979 Das Dorf an der Grenze
    • 1979 Draga moja Iza
    • 1976 Jagos in Ugljesa
    • 1975 Med strahom in dolžnostjo
    • 1973 Cvetje v jeseni
    • 1973 Študent Andrej in soba
    • 1972 Prvi splitski odred
    • 1972 Slike iz života udarnika
    • 1971 Na klancu
    • 1967 Na papirnatih avionih
    • 1964 Zarota
    • 1962 Naš avto
    • 1961 Igre na skelama
    • 1948 Na svoji zemlji

    NAGRADE:

    • 2009 Prešernova nagrada za življenjsko delo
    • 1997 Borštnikova nagrada za igro, za vlogo A (Albee: Tri visoke ženske, MGL)
    • 1997 Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije
    • 1983 Borštnikov prstan
    • 1982 Borštnikova nagrada za igro za vlogo Matere (F. G. Lorca: Krvava svatba, SSG Trst)
    • 1982 Borštnikovo odličje – bronasti kipec Otona Župančiča za najbolj dognan odrski jezik za posameznega igralca za vlogo Matere (F. G. Lorca: Krvava svatba, SSG Trst)
    • 1980 Borštnikova nagrada za igro za vlogo Neže (D. Zajc: Voranc, SNG Drama Ljubljana)
    • 1980 Župančičeva nagrada za vlogo Neže (D. Zajc, Voranc) in Jessice (E. Bond: Morje; obe SNG Drama Ljubljana)
    • 1979 srebrna arena za vlogo Marije Novak v filmu Vojka Duletiča Draga moja Iza
    • 1977 nagrada Sklada Staneta Severja za vlogo Lidije Vasiljevne (N. Abruzov: Staromodna komedija, SNG Drama Ljubljana)
    • 1971 listina niškega festivala za vlogo Francke v filmu Vojka Duletiča Na klancu, na Niških filmskih srečanjih
    • 1964 nagrada Prešernovega sklada za vloge Dr. Zahndove (F. Dürrenmatt: Fiziki), Plesalke (P. Božič: Kaznjenci; obe SNG Drama Ljubljana) in Kesonije (A. Camus: Kaligula, Oder 57)
    • 1959 nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije za vlogo Katerine Ivanovne (M. Dostojevski: Zločin in kazen, SSG Trst)

    Komentarji

    18.1. 2013 ob 20:15

    uuuu, končno spet en slovenski film, bo treba it gledat:)

    — micamaca
    22.1. 2013 ob 21:24

    Gledal sem film na festivalu v Portorožu, vrhunski je.. Končno en dober slovenski film!

    — Filmofil
    1.2. 2013 ob 17:45

    Zgodba filma je "relativno" prežvečena. Dobri stari časi, slabi novi časi, pretepanje in kričanje, sociala in depra. No, humorja je tudi nekaj, je pa bol na prvo žogo kot ne. Mene ni navdušil. To pa ne pomeni, da je film čist slab. Ma nekaj svojih trenutkov. Gregor Bakovič je OK in da filmu svoj pečat. Filmu vseeno želim srečo, ker - je le naš domač film. Še vedno je moj SLO TOP 3: Petelinji zajtrk, Zadnja večerja in V leru.

    — Peter
    2.2. 2013 ob 20:25

    Bil sem na predpremieri, super, super, res dober film! Bakovič in Tanja sta pefektna Djuro tudi... Res toplo priporočam ogled!

    — Miha
    7.2. 2013 ob 10:26

    Gledala film, mi je bil zelo všeč. Daleč od tega, da bi bil na prvo žogo, pravzaprav ima veliko simbolike, ki ti da mislit o marsičem.

    — nina
    8.2. 2013 ob 16:57

    Odlično. Danes ko je praznik, sem šla pogledat film.Kdorkoli krizitizira in ne vidi nič, kar v resnici film pokaže v današnjem življenju, naj posname film na svoj način. Ja, saj, kritiki morajo biti, a odvisno na kakšen način.Odičen prikaz življenja tistih, ki na lahek način pridejo do denarja, do tistih, ki delajo in so razočarani, tako nastanejo komične situacije, do ljubezni in tudi prikaz starosti.Tudi ko si starejši te zabava naredi mladostnega. Hvala za film.Odličen.

    — Tana7?
    11.2. 2013 ob 16:56

    Film niti ni tako slab, je pa zelo slabo posnet. Izgeda kot film, ki je bil posnet v 90-ih. Precej staromodno in na trenutke celo odbijajoče za gledalca. Sploh nočni posnetki in posnetki obrazov igralcev. Celota - povprečen izdelek.

    — Nina
    12.2. 2013 ob 18:47

    kr ne ki

    — jkjh
    13.2. 2013 ob 10:55

    Film me ni navdušil, žal. Zame je bil top slovenskega filma Petelinji zajtrk, prijeten je bil svoj čas tudi Kajmak in marmelada, tole zdaj je pa kr nekaj. Dobijo denar in se igračkajo, kopirajo finte, ne, ni mi všeč. Igralska zasedba je več obetala. Kje sta pa Cavazza, so ju pozabili povabit zraven? Ponavadi še njiju dodajo, da je šmorn popoln. Pojdite pa pogledati in si ustvarite svoje mnenje.

    — Mojca
    13.2. 2013 ob 20:40

    in tu je še en slovenski depresiven film

    — Anja
    15.2. 2013 ob 12:15

    Z vsem spoštovanjem do filma, a ko sem prebral, da je bil film razglašen za najboljšega na festivalu domačega filma, sem mogoče imel prevelika pričakovanja. Nisem sicer videl vseh, ki so bili predstavljeni (doslej le Šanghaj in čakam na Srečen za umret), a ta film je sicer simpatičen, a povsem povprečen izdelek. Šanghaj naprimer je skoraj v vseh pogledih mnogo boljši. Hvala za Sunderland pa je - no ustvarite si svoje mnenje. Meni osebno ni bil všeč. Predvsem tehnično gledano je film zelo površno narejen. Kamera, glasba in zvok. Zakaj v Sloveniji filmi velikokrat šepajo na tehničnem področju? Saj ga je naredila televizija Slovenija. Nekaj tehnike pa tam menda ja imajo. Pa ne vem, če je denar res vse. Izlet, kolikor vem, je bil ponset za skoraj nič denarja, pa je videti in slišati veliko bolje od filma Hvala za Sunderland. Bi pa pohvalil Gregorja Bakoviča, brez katerega tale film ne bi bil nič posebnega. On si je nagrado nedvomno zaslužil. Čestitke!

    — Simon
    18.2. 2013 ob 12:39

    Film je suuuuper! Ne vem Anja kaj si ti videla depresivnega v njem?
    Bakovič izjemen kot tudi ostali igralci!
    Končno en dober slovenski film.
    Meni se pa zdi cool posnet. PRIPOROČAM

    — Manca
    18.2. 2013 ob 15:00

    Eni Slovenski filmi so kar dobri tega bom tudi sla gledat(ce kdo ve bi vprasala ce bo se kaksen film Somraka ce kdo ve naj pove prosim)
    Hvala

    — Trisha
    22.2. 2013 ob 16:39 zvezdica

    Film videl in ni slab. Kar zabaven, pa ni depresiven kot eni pišete. Je pa s televizijsko estetiko narejen in na velikem platnu se zdi v posnetkih malo neizviren. Najbrž posledica tega, da je bil sprva mišljen le za televizijo. Glede na to, da je roko v ogenj zanj dal Mitja Okorn na festivalu slovenskega filma sem pričakoval vseeno bolj "pulp fiction" stil filma, tudi glede na plakat. Ampak je socialna drama s primesmi humorja, ki pa je nekako mešanica med filmi Delo osvobaja (Kozole) in Stanje šoka (Košak). Minus pa velja reklami za film. Ni mi jasno, zakaj niso v EPP vključili Branka Djurića. Ni omenjen niti v napovedniku, niti med igralci, kar je velik minus. In najbrž se to pozna pri gledalcih, saj si je film ogledalo le nekaj več kot 3000 gledalcev (vir: filmklub.si), kar je celo manj kot Rabljevo fresko (3.800) ali pa film Patriot (5.900), ki veljata za finančne polome desetletja. Če bi gledalci vedeli, da je v filmu tudi Branko Djurić, bi film zagotovo imel več gledalcev. Škoda! Poglejte si film, če še igra blizu vas. Vam ne bo žal. Meni ni bilo.

    — Vojko
    28.2. 2013 ob 16:03

    0:20 je najbolši del :P

    — Lolek
    2.3. 2013 ob 11:07

    Slovenske filme ne maram

    — Tara
    2.3. 2013 ob 11:11

    (Ja Trisha prisel bo se eden del od Somraka tudi jaz komaj cakam to je prav najboljsi film ne morem verjeti da je Misija Agro zmagala in dobila oskarja) Drugac ta slovenski film je zelo dober sem ga sla juceraj gledat in me je zelo presenetil ker jaz drugac ne gledam veliko slovenskih filmov sam ta je zakon in zelo je smesen sam mogoce naslov bi mogli spremeniti ker ta naslov je cis brez veze ostalo pa je super !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

    — Rina

    Tvoj komentar

    Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

    Preostali znaki: 4000

    S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.