Hitchcock

»Hitchcockov prijem je imel štiri roke– in dve od teh sta bili Almini.« - filmski kritik Charles Champlin

Izza podobe Alfreda Hitchcocka – filmskega »mojstra suspenza« in izjemne ikone, ki je orkestrirala nekaj najbolj zloveščih izkušenj in spletk, kar jih je videlo občinstvo – se skriva še ena plat: njegovo ustvarjalno eksplozivno ljubezensko razmerje z odločno soprogo in soustvarjalko Almo Reville.

Sacha Gervasi v svojem filmu Hitchcock tokrat prvič razkriva njuno očarljivo in zapleteno ljubezensko zgodbo – in to skozi pretkane in mračne leče njunega najbolj drznega filmskega podviga, snemanja srhljivega trilerja leta 1960 Psiho, ki je postal režiserjev najbolj kontroverzen in legendaren film. Ko je bil ta buren projekt, za katerega se je zdelo, da se je vse zaklelo proti njemu, končan, ni bilo v filmskem poslu nič več tako, kot je bilo – a le peščica jih je dojela, da sta bila za to potrebna dva človeka.

Gervasi in igralska zasedba, v kateri sta tudi Anthony Hopkins in Helen Mirren kot Alfred in Alma, napletajo zgodbo v pravem Hitchcockovem stilu, polno presenečenj, zabavnih ironij in temačnih preobratov. A v srčiki filma niso zgolj obsedenost in strahovi dveh, temveč tudi nedvomno burna ljubezen, ki je izza zastorov poganjala Hitchcockovo umetnost.

Fox Searchlight Pictures v sodelovanju s Cold Spring Pictures predstavlja film Hitchcock v produkciji podjetij Montecito Picture Company in Barnette/Thayer v režiji Sache Gervasija po scenariju Johna J. McLaughlina, ki je nastal po knjigi Alfred Hitchcock and The Making of Psycho Stephena Rebella. Igrajo še Scarlett Johansson, Toni Collette, Danny Huston, Jessica Biel, Michael Stuhlbarg, James D’Arcy, Michael Wincott, Kurtwood Smith in Richard Portnow. Producirali so Ivan Reitman, Tom Pollock, Joe Medjuck, Tom Thayer in Alan Barnette, Ali Bell in Richard Middleton pa sta bila izvršna producenta.

Izza kamere so sodelovali še po dvakrat za oskarja nominirana direktor fotografije Jeff Cronenweth in kostumografka Julie Weiss, za oskarja nominirana montažerka Pamela Martin, scenografka Judy Becker in štirikrat za oskarja imenovani skladatelj Danny Elfman.

Zaljubljeni Hitchcock

V svetu Hitchcockovih filmov se v sencah življenj njegovih vsakodnevnih likov skrivajo kaos, nevarnost in zlovešče sile. Kaj pa v Hitchcockovem vsakodnevnem življenju? Predano izurjeni režiser je skrbno negoval svojo javno podobo – sestavljeno iz njegove zajetne silhuete in mračnega humorja – pod katero je uspel skriti svojo psiho. A vprašanje je desetletja vztrajalo: Je mogoče pokukati v Hitchcocka kot človeka in ne kot ikono?

Za režiserja filma Hitchcock je odgovor ležal v ženski. Pa ne v kateri od slovitih »Hitchcockovih blondink«, katerih hladna vzvišena lepota in mogočnost sta krasili in preganjali njegove filme, temveč v ženski, ki svetu ni bila najbolj poznana: v njegovi nadarjeni ženi Almi, ki je izza kulis globoko vplivala na Hitchcockov delo, prelezla njegove obrambne zidove in postala njegova tiha in skromna soustvarjalka.

Gervasi je v drami v zakonu Alme in Alfreda videl možnost za enako napetost, zabavnost in surovost, s kakršnimi se ponašajo mnogi Hitchcockovi najboljši filmi. Oborožen z Rebellovo knjigo in scenarijem Johna J. McLaughlina se je podal na lastno raziskovanje po arhivih in izbrskal – ali, če ni šlo drugače, sklepal – podrobnosti razmerja med Hitchcockom in Almo. Hitchcock sam glede svoje zasebnosti ni dal mnogo namigov, njegovi filmi pa so tako polni najbolj intimnih človeških čustvovanj – ljubosumja, sumničenja, zavisti in poželenja – da ni bilo nikoli veliko dvoma, da se je izza kulis dogajalo marsikaj. Hitchcock je nekoč rekel: »Film mora biti močnejši od razuma.« Gervasi je hotel pri upodabljanju režiserjeve človeške plati ubrati enako pot. Raziskovanje ga je pripeljalo do prepričanja, da sta se Hitchcock in Alma leta 1959, takoj po premieri filma Sever-severozahod, njunega najbolj izpiljenega in najdonosnejšega humornega trilerja dotlej, znašla na razpotju. »Hitchcock ni hotel kar naprej snemati Sever-severozahoda. Tem filmom je rekel 'mačji kašelj': neverjetno razkošni, romantični filmi z očarljivimi zvezdniki. Hotel je spet biti živ. To ga je pripeljalo do Psiha. Zaradi svoje obsesivno kompulzivne želje, da vsem preprekam navkljub dokonča ta film, je postal nekoliko sebičen,« razlaga režiser. »Toda v teku naše zgodbe spozna, da ima v tej ženski neverjeten dragulj, partnerico, ki jo mora upoštevati in se nanjo zanesti, četudi na svoj zadržan in nesentimentalen način. Zato se mi to zdi mogočna ljubezenska zgodba. Gotovo se je vsak od nas kdaj zbudil z nekom ob sebi, in pomisli, Ta oseba je stala ob meni skozi vse moje kozlarije in sebičnost; kakšen slepec sem bil. Zgodba morda res govori o zelo slavnem filmskem ustvarjalcu in o zelo slavnem filmu, a je tudi zelo resnična in človeška.«

O igralcih

Anthony Hopkins (Alfred Hitchcock) je za glavno vlogo v srhljivki The Silence of the Lambs prejel oskarja, za katerega se je potegoval še s filmoma The Remains of the Day (dobil je bafto) in Nixon. V Amistadu se je potegoval za oskarja za stransko vlogo. Vlog iz The Silence of the Lambs je ponovil tudi v nadaljevanju Hannibal in v predzgodbi Red Dragon, posnel je Meet Joe Black, Instinct, Titus, Howard’s End, Bram Stoker’s Dracula, Legends of the Fall, Surviving Picasso, The Edge, The Mask of Zorro, The Human Stain, All the King’s Men, Fracture, Beowulf, Wolfman, You Will Meet a Tall Dark Stranger Rite, Thor…Med zgodnejšimi naslovi so 84 Charing Cross Road, The Elephant Man, Magic, A Bridge Too Far, The Bounty in Desperate Hours. Na ameriški TV si je z vlogama v The Lindbergh Kidnapping Case in The Bunker, v katerem je igral Hitlerja, prislužil dva emmyja. Z igranjem je začel pri sedemnajstih in se po obveznem vojaškem urjenju posvetil karieri na gledaliških odrih, na katere se redno vrača. Na filmu je debitiral leta 1967 v drami The Lion In the Winter in se z vlogo Riharda Levjesrčnega potegoval za bafto.Režijski krst je prestal s filmom August, priredbo Čehovega Strička Vanje, za katerega je zložil glasbo in igral naslovno vlogo. Režiral in z glasbo je podložil tudi svoj neodvisni prvenec Slipstream, je pa sicer priznan skladatelj klasične glasbe in tudi cenjen slikar.

Helen Mirren (Alma Reville) je za vlogo kraljice Elizabeto II. v filmu The Queen prejela oskarja, zlati globus, nagrado Ceha filmskih igralcev in bafto. Trenutno snema akcijsko dramo Red 2 in ob Alu Pacinu TV film za HBO o slovitem Philu Spectorju. Nazadnje smo jo videli v Szabovem The Door, pred tem v Red, The Debt, Arthur, Bright Rock, The Madness of King George (prva nominacija za oskarja), Gosford Park (bafta, še ena nominacija za oskarja), The Last Station, Some Mother’s Son, Calendar Girls, State of Play, The Tempest… Filmsko kariero je začela v Age of Consent in The Long Good Friday, potem pa v desetih letih posnela vrsto raznolikih filmov, med katerimi izstopajo Excalibur, Cal, The Mosquito Coast, The Cook, The Thief, His Wife, and Her Lover in Where Angels Fear To Tread. Od vsega začetka je predana gledališču, kamor se kot kraljica Elizabeta II. prihodnje leto vrača v The Audience, gledališki igri Petra Morgana, avtorja scenarija za The Queen. Na TV je med drugimi igrala (in se potegovala za nebroj nagrad) v Losing Chase, The Passion of Ayn Rand, Door to Door, The Roman Spring of Mrs. Stone… in za glavno vlogo v seriji Prime Suspect osvojila emmyja in tri bafte. Emmyja, zlati globus in nagrado Ceha filmskih igralcev je dobila tudi za vlogo kraljice Elizabete I. v miniseriji Elizabeth I. Od leta 2003 je Dama Britanskega imperija.

Scarlett Johansson (Janet Leigh) je prejela bafto in se štirikrat potegovala za zlati globus, ob svojem broadwayskem krstu je prejela tonyja in nazadnje igrala v uspešnici The Avengers. Pred kratkim je končala snemanje neodvisnega filmaUnder The Skin. Igralsko kariero je začela pri osmih letih v gledališču, pri desetih letih je nastopila v kritiško priznanem Manny & Lo in nase opozorila dve leti pozneje v Redfordovem The Horse Whisperer. Kritiki so jo hvalili v filmu Sofie Coppole Lost in Translation, igrala pa je še v The Man Who Wasn’t There, We Bought a Zoo, Iron Man 2, Match Point, He’s Just Not That Into You, Vicky Cristina Barcelona, The Other Boleyn Girl, Girl With a Pearl Earing, The Island, The Black Dahlia, The Prestige, North, Just Cause…

Danny Huston (Whitfield Cook) kot pravi član klana Huston kariero goji pred in izza kamere; znan je kot scenarist, režiser in producent; začel je z režijskim prvencem Mr. North in si nato z igralskim krstom v Ivansxtc prislužil nominacijo za nagrado Independent Spirit za najboljšo moško vlogo. Igral je v Birth, The Aviator, The Constant Gardener, Marie Antoinette, Children of Men, The Kingdom, 30 Days of Night, How to Lose Friends and Alienate People, X-Men Origins: Wolverine, Edge of Darkness, Robin Hood, The Conspirator, Wrath of the Titans… Kmalu ga bomo videli ob Nicholasu Cageu v Stolen, v Two Jacks in v The Congress s Harveyjem Keitelom. Nedavno je končal snemanje filma Libertador Alberta Arvela Mendoze. Na TV je nastopil v miniseriji John Adams ter TV filmu You Don’t Know Jack, trenutno pa igra v seriji Magic City.

Toni Collette (Peggy) je nase opozorila kot obupana in brezupna junakinja filma Muriel's Wedding, po katerem je še večkrat dokazala, da se zna povsem potopiti v like, ki jih upodablja. Nazadnje smo jo tako videli v odštekani seriji United States of Tara in v komediji Jesus Henry Christ, kmalu pa še v Mental, The Way, Way Back, v še nenaslovljenem projektu Nicole Holofcener in v The Long Way Down. Glas je posodila liku v avstralskem risanem filmu Mary and Max ter igrala v The Black Balloon, Towelhead, Evening, Little Miss Sunshine, The Night Listener, The Dead Girl, In Her Shoes, Japanese Story, Connie & Carla, Changing Lanes, About a Boy, The Hours, Shaft, The Sixth Sense (nominacija za oskarja), The Boys, Velvet Goldmine, Emma, Cosi…

O ustvarjalcih

Sacha Gervasi (režija) je napisal scenarij in po njem posnel hvaljeni dokumentarec Anvil! The Story of Anvil, za katerega je prejel emmyja. Že kot najstnika ga je zanimala glasba in je igral v več londonskih skupinah. Potem ko se je udinjal pri angleškem pesniku Tedu Hughesu, se je preselil v Los Angeles in obiskoval študij filma na UCLA, delal kot novinar in pozneje na UCLA postal predstojnik katedre za pisanje scenarijev. Pri filmu se je prvič preizkusil kot scenarist filma The Big Tease, ki ga je spisal s Craigom Fergusonom; sledila sta Spielbergov The Terminal in Henry’s Crime, ki ga je tudi izvršno produciral. Kmalu naj bi spisal in režiral biografijo igralca Hervéja Villechaizeja po lastnih intervjujih, ki jih je s pritlikavim igralcem imel nekaj dni pred njegovim samomorom leta 1993.

John J. McLaughlin (scenarij) je pred kratkim zaslovel s scenarijem za psihološki triler Black Swan, ki se je potegoval za pet oskarjev. Pred tem je spisal The Last Good Time, Point Pleasant, prispeval scenarije za nadaljevanko Carnivale in za TV inačico romana The Great Gatsby. Trenutno dela na različnih projektih, kot so celovečerec Billa Paxtona Kung Fu, miniserija The Deep, TV film za HBO Blind Eye, pilotsko epizodo za serijo Private in film Fresh Tears, ki ga producira Mick Jagger. Poleg tega je ravnokar zaključil pisanje stripa 7 Holes for Air in piše za priljubljeno serijo stripov Youngblood.

Stephen Rebello (avtor knjige Alfred Hitchcock and the Making of Psycho) že od malih nog občuduje delo, življenje in zamotano psihološko podobo Alfreda Hitchcocka, ki jo še dandanes podrobno raziskuje. Čeprav je, kot pravi sam, odraščal »celo večnost proč od Hollywooda,« je fantič iz Massachusettsa navezal stik s slovitim režiserjem – pisma, celo telefonski pogovori. Njuna naveza je vrhunec doživela leta 1980, ko je Rebello dobil režiserjev pristanek za intervju – zadnji pred njegovo smrtjo aprila istega leta. Intervju, objavljen v tisku marsikje po svetu, je avtorju odprl novinarsko in uredniško kariero pri mnogih svetovnih revijah, ter podprl izdajo uspešnice Alfred Hitchcock and the Making of Psycho. Rebello je prodal nekaj lastnih scenarijev raznim studiem, trenutno pa piše sodoben psihološki triler/ljubezensko zgodbo in začinjeno zgodbo o resničnem ljubezenskem trikotniku med tremi zgodovinskimi osebnostmi 20. stoletja.