Kolosej

Hipnoza

triler, psihološki
Obstaja stanje, šokantnejše od smrti!
Na sporedu od: 21.9.2000, Kolosej Ljubljana
1h 39min / 99min
Scenarij: David Koepp, Richard Matheson
Režija: David Koepp

O zgodbi

Tom (KEVIN BACON) je star 25 let, poročen, ima majhnega sina, in druži se s starimi prijatelji v chicaški soseski. Edina stvar, ki mu v življenju resnično preseda, je vztrajno nagovarjanje ženine sestre Lise (Illeana Douglas), naj se ji pusti hipnotizirati. Na neki zabavi pa se Tom vendarle odloči in se iz čiste radovednosti prepusti hipnozi. Nič hudega sluteč, Tom pade v stanje globokega transa. Preden ga prebudi, mu svakinja sugerira, naj za vsako ceno ohrani odprtega duha. Tiste noči se Tom prebudi iz spanja, vidi prebliske nasilja in za hip se mu prikaže duh neke mladenke. Sedaj začne Tom resno razmišljati o nenavadnem vedenju svojega sina, ki je tudi dovzeten za te pojave, a medtem ko je deček miren in jasen v pogovorih z duhovi, je Tom zaradi vsiljivih prividov in prisluhov zmeden in vznemirjen. Sčasoma na površje čedalje bolj nepredvidljivih dogodkov splava mladenkina zgodba in Tom začne iskati njeno truplo. Zdi se, da se je Tomu povsem zmešalo, dokler se z ženo ne znajdeta v smrtni nevarnosti.

O avtorju knjige

Richard Matheson, avtor knjige STIR OF ECHOES, po kateri je posnet film Hipnoza, je že petdeset let pravi velikan v svetu znanstvene fantastike. Je tudi avtor uspešnice What Dreams May Come, po katerem je posnet z oskarjem nagrajeni film Življenje po življenju. Je pisatelj, ki je s svojim delom navdušil samega Stephena Kinga.

Kdaj ste začeli pisati? Ste si od nekdaj želeli postati pisatelj?

Pisati sem začel pri sedmih letih. V časopisu Brooklyn Eagle so mi objavili nekaj krajših pesmi in zgodbic. Želel sem si postati tudi skladatelj in tako sem delal tudi na tem ustvarjalnem področju. A ker sem praktičen človek, sem se odločil, da je skladanje pretežko področje, da bi lahko uspel in čeprav je bilo tudi na področju pisanja težko uspeti, sem se odločil, da imam tam več možnosti za uspeh.

Kdaj se začeli pisati znanstveno fantastiko in zakaj? Ste se pri pisanju poskusili tudi v drugih žanrih?

Nikoli nisem namenoma pisal znanstvene fantastike. Prva zgodba, ki sem jo prodal, se mi je zdela fantazijska, a so mi rekli, da je znanstveno-fantastična. In ker je bilo ogromno znanstveno-fantastičnih publikacij, sem začel pisati na tem področju. Sam do znanstvene fantastike nimam odnosa oziroma občutka zanjo, raje imam fantazijo in morda strah (ne pa grozo, ki je prav zares ne maram). Napisal sem tudi kar precej romanov in zgodb v žanru westerna. Mojemu prvemu western romanu je organizacija Pisatelji western romanov Amerike dodelila nagrado za najboljši roman leta. Poskusil sem se tudi v pisanju vohunskih in kriminalnih zgodb.

Kaj vas navdihuje?

Vse, na kar naletim in v meni porodi zamisel. Prizor v filmu (najpogosteje slab, da z mislimi odtavam proč), nekaj, kar sem prebral, nekaj, kar je nekdo rekel. Zamisel lahko pride od koderkoli.

Kateri avtorji so vas navdihovali v mladih letih?

Avtorjev knjig, ki sem jih bral v rani mladosti, res ne morem spomniti, saj sem zares ogromno bral. Edini, ki se ga spominjam in čigar knjige sem prebiral, je Kenneth Roberts (Northwest Passage, Arundel, itd). Bral sem veliko fantazijskih del pa vse klasike. Draculo sem odkril na urjenju med drugo svetovno vojno. Ko sem bil ranjen, sem v bolnišnici prebral veliko westernov. Prebral sem kakšnih 25 knjig Johna Dicksona Carra. Ray Bradbury je bil seveda glavni vir navdiha, da sem se osredotočil na fantazijske zgodbe.

Kdo iz sedanje generacije piscev znanstvene fantastike vam je všeč?

Znanstvene fantastike ne berem in je nikoli nisem, razen tistih, ki sem jih prej omenil. Kot sem rekel, raje imam fantazijske zgodbe. Zelo sem občudoval Arthurja C.Clarka. je pravi avtor znanstvene fantastike. Všeč sta mi Ward Moore in Philip Farmer. Še posebej Theodore Sturgeon, izjemen pisatelj. Znanstvena fantastika pa razen površno ni bila nikoli del mojega ustvarjalnega življenja.

Kateri so vaši najljubši znanstveno-fantastični filmi?

2001. Osmi potnik. Andromeda. Imperij vrača udarec. Colossus.

Kako se vam je porajala zamisel za Hipnozo? So na vas vplivala kakšna resnična doživetja?

Želel sem združiti skrivnostni umor z nadnaravnim. Hiša iz mojega romana je hiša, v kateri sem živel z ženo in otroki. Paranormalno me je od nekdaj zanimalo, napisal in zbral sem veliko nebeletristične literature o tem.

Ali se kateri od likov iz Hipnoze pojavlja še v kakšni vaši knjigi ali zgodbi?

Ne.

Ste sami kdaj doživeli kakšno izvenčutno doživetje?

Enkrat. Včasih sem hodil v kino dvakrat tedensko, da sem bil v korak s časom. Nekega večera, ko sem bil v dvorani, sta moja žena in starejši sin slišala, da so se vhodna vrata odprla in zaprla. Žena me je poklicala in oglasil sem se ji. Potem nič. Nazadnje je šel moj sin dol po stopnicah pogledat in ugotovil, da me ni tam. Leta kasneje sem bral knjigo o norveškem fenomenu vidogr: gospodinje slišijo, kako se vhodna vrata odpro in zapro, slišijo celo, kako se dežnik odloži v stojalo in tako vedo, da njihov mož razmišlja o prihodu domov. Moja starša prihajata iz Norveške.

Verjamete v duhove in prikazni? In če, zakaj?

Ta fenomen obstaja. Verjamem v preživetje po fizični smrti. Mislim, da se to lahko manifestira na mnogo načinov, med drugim tudi kot "tipično" videnje duha. Tisti, ki umro nasilne smrti, morda so bili umorjeni ali so storili samomor, se pogosteje "potikajo naokrog", morda se sploh ne zavedajo, da niso več med živimi. Morda si prizadevajo tudi doseči kakšen cilj, preden gredo naprej.

Kakšne so vaše izkušnje s hipnozo?

Nikakršne. O tem sem veliko bral. Če dobro premislim, sem v preteklosti mnogokrat uporabljal samohipnozo, večinoma za dosego meditativnega stanja.

S prihodom računalniške grafike se je za vedno spremenil način snemanja znanstveno-fantastičnih filmov. To po vašem mnenju vpliva tudi na način, kako se piše znanstvena fantastika?

Nimam pojma. Menim pa, da bo to radikalno spremenilo način snemanja znanstveno-fantastičnih filmov.

Razvoj katerih tehnologij vas je kot avtorja znanstvene fantastike presenetil? Kaj od tega ste pričakovali?

Kot sem rekel, do znanstvene fantastike nimam odnosa oziroma občutka zanjo. Verjamem le, da se normalno in paranormalno ves čas približujeta drug drugemu. Pred mnogimi leti sem imel na neki konvenciji govor z naslovom ZBLIŽEVANJE. Temeljil je na dveh knjigah, fizikalni Wernerja Heisenberga, drugo je napisal znan psihik. Na številnih področjih se je zdelo, da govorita o natanko istih rečeh.

Povejte nam kaj o svoji novi knjigi.

Nikoli ne govorim o knjigah, dokler niso napisane.

Ali je v zadnjih tridesetih let v znanstveni fantastiki prišlo do velikih sprememb, tudi glede načina, kako ljudje gledajo nanjo? Ali so bile to dobre ali slabe spremembe?

V zgodbah in konceptih nisem opazil nikakršnih velikih izboljšav. Sem ter tja kdo posname sijajen znanstveno-fantastičen film, a še pogosteje gre za ostudne pošasti iz notranjega ali zunanjega vesolja.

O ustvarjalcih

KEVIN BACON (Tom Witzky)

KEVIN BACON je eden najboljših igralcev svoje generacije, saj je nadarjenost nesporno dokazal v filmih različnih žanrov, od akcijskih thrillerjev, romantičnih komedij do težkih dram, celo v musiclih se je sem ter tja poskusil. Ker je znal uspešno krmariti med glavnimi in stranskimi vlogami, se lahko pohvali s pestro filmografijo in številnimi pohvalami kritikov.

Letos poleti je Kevin v ZDA uspel z The Hollow Man (Mož brez telesa) Paula Verhoevena, ki pripoveduje o nevidnem človeku. Poleg Hipnoze bo letos prišel v kino še njegov film My Dog Skip.

Leta 1998 smo ga videli v Divjih strasteh, elegantnem thrillerju Johna McNaughtona, ter v Digging To China, režijskem prvencu Timothyja Huttna. Leta 1997 je tudi posnel dva filma, Picture Perfect in Telling Lies in America.

Leta 1996 je režiral svoj prvi film Losing Chace, posnet za kabelsko televizijo, v katerem so igrali njegova žena Kyra Sedgwick, Beau Bridges in Helen Mirren. Film je dobil tri nominacije za zlati globus, prikazali pa so ga tudi na prestižnih festivalih v Sundancu in Torontu.

Istega leta je Kevin ponovno združil moči z režiserjem Restavracije Barryjem Levinsonom v Sleepersih, kjer so bili njegovi soigralci Brad Pitt, Robert De Niro in Jason Patric.

Leta 1995 je nastopil v Apollu 13 Rona Howarda, eni največjih uspešnic tistega leta, kjer so bili njegovi soigralci Tom Hanks, Gary Sinise in Bill Paxton. Istega leta si je prislužil tudi številne pohvale kritikov za upodobitev umsko zaostalega človeka, ki mu sodijo zaradi umora v Murder in the First. Baconu je Zveza radijskih in televizijskih kritikov zanjo dodelila nagrado za najboljšega igralca. Nastop mu je poleg tega prinesel nominacijo za nagradi Screen Actors Guild in London Film Critics Circle. Leto poprej, se pravi 1994, je bil Bacon nominiran za zlati globus za vlogo v Divji reki, kjer je nastopil ob Meryl Streep.

Med drugimi vlogami, ki so zaznamovale Baconovo kariero, je treba omeniti sijajnega, samodestruktivnega Fenwicka v Levinsonovi Restavraciji, plešočega upornika v Footloosu, vnetega bodočega očka v She"s Having A Baby Johna Hughesa, očarljivega, psihotičnega morilca v Kriminalnem pravu, študenta filma in režiserja v The Big Picture, nadebudnega spretnega kavboja v Tremors, posodil pa je tudi glas naslovnemu junaku v risanki Stevena Spielberga Balto. Nepozabna ostajata še Baconova nastopa v JFK-ju Oliverja Stona in Zadnjih dobrih možeh Roba Reinerja.

Bacon je začel kariero, potem ko je ob vseh podpori staršev odrinil iz rodne Philadelphije in postal najmlajši študent newyorškega gledališča Circle in the Square. Medtem ko je bil tam vajenec, je debitiral na filmu kot Chip v legendarni komediji National Lampoon"s Animal House. To mu je omogočilo nastopa v Restavraciji in Footloosu, s katerim je zaslovel.

Kevin je tudi uveljavljen gledališki igralec. Med off-broadwayskimi nastopi velja omeniti postavitve Albuma, Poor Little Lambs ter Getting Out. Na Broadwayu je ob Seanu Pennu debitiral leta 1983 v Slab Boys. Leta 1988 je nastopil v postavitvi slavne igre Joea Ortona Loot. Ne tako dolgo nazaj se je vrnil v New York za nastop v komediji Therese Rebeck Spike Heels s Tonyjem Goldwynom in Saundro Santiago.

Med Baconovimi televizijskimi nastopi velja omeniti Playhousovo verzijo igre Langforda Wilsona Lemon Sky, v kateri je združil moči z bodočo ženo Kyro Sedgwick. Poleg tega velja omeniti še The Gift ter Enormous Changes in the last Minute.

Z bratom, glasbenikom Michaelom Baconom, nastopa tudi v glasbeni skupini The Bacon Brothers. Zvrsti glasbe, ki jo igrajo, Kevin pravi forosco (tako je naslov tudi njihovemu prvemu albumu), kar je sestavljanka iz folka, rocka, soula in countryja. Na ameriški klubski sceni je skupina zelo cenjena in uspešna. The Bacon Brothers so pri založbi Bluxo že izdali drugi album.

Kevin Bacon z ženo in dvema otrokoma živi v New Yorku.

ILLEANA DOUGLAS (Lisa)

ILLEANA DOUGLAS se uspešno sprehaja med neodvisnimi in studijskimi filmi. Izjemna je denimo njena upodobitev pevke in skladateljice Denise Waverly v hvaljeni glasbeni drami Allison Anders Grace of My Heart. Illeana je bila tudi producetnka filma. Nastop ji je prinesel nominacijo za nagrado London Film Critics Circle.

Nase je opozorila z nastopi v satiri Gusa Van Santa Ženska za umret, v Rtu strahu Martina Scrorseseja in v kultni klasiki, odštekani komediji Search & Destroy, ki ga je režiral priznani umetnik David Salle (tudi ta projekt je Illeana pomagala razviti).

Sodelovala je še z naslednjimi režiserji: Robertom Redfordom, Kevinom Smithom, Nancy Savoca, Frankom Marshallom, Irwinom Winklerjem, Johnom Milliusom, Glenom Gordonom Caronom, Melanie Mayron ter Loisom Mandokijem in sicer pri filmih Picture Perfect, Kviz, Dobri fantje, Živi, Wedding Bell Blues ter Grief.

Med filmi novejšimi filmi so neodvisna komedija Hacks, v kateri je bil njen soigralec Stephen Rea, Ljubezen v steklenički s Kevinom Costnerjem v glavni vlogi ter Happy, Texasa z Williamom H.Macyjem, Jeremyjem Northamom ter Stevom Zahnom.

Trenutno se ukvarja z dvema projektoma, ki ju bo producirala in v njih igrala, The Lost Army ter Life Without Dick.

Douglasova je napisala scenarij, režirala in producirala tri kratke filme:. The Perfect Woman (ki je na festivalu kratkega filma v Aspnu dobil nagrado za najboljši film ter je bil nominiran za Cable Ace Award), Boy Crazy, Girl Crazier ter Everybody Just Stay Calm, enourni komični dokumentarec o težavah neodvisne filmske produkcije. Vse tri filme redno predvajajo na kabelskih televizijskih kanalih Bravo in Independent Film Channel.

Douglasova je veliko nastopala tudi na televiziji, letošnjo jesen jo bodo denimo v ZDA videli ob Jayu Mohru v komediji Action. Predtem je igrala dekle Garryja Shandlinga v v zadnji sezoni The Larry Sanders Show ter v miniseriji Bella Mafia ob Vanessi Redgrave in Nastassji Kinski. Nastopila je tudi v Weapons of Mass Destructions Larryja Gelbarta za HBO ter v TNT-jevih epskih Rough Riders. V lepem spominu je ostala tudi kot čudaška Carrot Girl iz Seinfelda.

Douglasova je že zgodaj spoznala, da bi bila rada umetnica. Navdihnila sta jo njena stara starša, legendi velikih platen Melvyn Douglas ter Helen Gahagan Douglas (znana tudi po kontroverzni senatni kampanji zoper Richarda M.Nixona). Študirala je na prestižni Neighborhood Playhouse v New Yorku.

DAVID KOEPP (scenarist/režiser)

Ta šestintridesetletnik se je rodil v majhnem mestecu Pewaukee v Wisconsinu, kjer je tudi odraščal. Nato se je preselil v Los Angeles in obiskoval filmsko šolo pri UCLA. Nedavno se je z ženo in dvema otroka preselil v New York.

Apartment Zero v režiji Martina Donovana je bil prvi film, za katerega je napisal scenarij in ga tudi produciral. Kasneje je napisal scenarije za nekaj največjih uspešnic vseh časov, med drugim za Jurski park in Izgubljeni svet Stevena Spielberga ter Misijo: Nemogoče Briana de Palme.

Kot režiser je debitiral leta 1996 s Two Trigger Effect, leta 1995 je režiral kratki film Suspicious.

Koeppsova filmografija:

scenarist:
Apartment Zero, 1988, režija: Martin Donovan
Bad Influence, 1990, režija: Curtis Hanson
Smrt ji lepo pristoji, 1992, režiser: Robert Zemeckis
Jurski park, 1992, režija: Steven Spielberg
Carlitov zakon, 1993, režija: Brian de Palma
The Paper, 1994, režija: Ron Howard
Misija: Nemogoče, 1996, režija: Brian de Palma
Izgubljeni svet, 1997, režija: Steven Spielberg
Kačje oči, 1998, režija: Brian de Palma

scenarist, režiser:
The Trigger Effect, 1996
Izgubljeni svet, 1997, režiser druge ekipe
Hipnoza, 1999

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Bodi prvi in napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.