Kolosej
Film distribucije Cenex

Hidalgo

akcijski
Na sporedu od: 29.4.2004, Kolosej Ljubljana
2h 16min / 136min
Leto: 2003
Država: ZDA
Scenarij: John Fusco
Režija: Joe Johnston
Producent: Casey Silver
Leta 1890, ko je železnica vedno bolj izpodrivala jezdece kurirje, se je kavboj Frank T. Hopkins odločil, da se s svojim konjem Hidalgom udeleži ene najnevarnejših konjskih dirk, znane kot Ocean ognja. V glavni vlogi nastopa Viggo Mortensen, v filmu pa boste znova videli tudi Omarja Sharifa.

O produkciji

Nenavadna zgodba o nekdanjem jezdecu pony expressa in kavboju, ki naj bi sodeloval in zmagal v več kot 400 vztrajnostnih dirkah na konju čez drn in strn, Franku Hopkinsu, temelji na knjigah, ki jih je zapisal Hopkins sam, in na obsežnem raziskovalnem delu scenarista Johna Fusca. Čeprav ni dokumentiranih dokazov o njegovih zmagah, pa je pri svojem študijskem delu o ameriškem zahodu, indijanski kulturi in zlasti konjih, od katerih so bila odvisna indijanska plemena, John Fusco venomer znova naletel na Hopkinsovo ime in napol divjega mustanga, ki ga je jezdil. Njegova zgodba ga je prevzela in sklenil jo je preliti v film. Zlasti potem, ko je naletel na namige o legendarni, 3000 milj dolgi dirki čez arabsko puščavo, ki naj bi se je Hopkins s svojim mustangom Hidalgom udeležil in v njej tudi zmagal.

"Nisem odkril trdnih ali dokumentiranih dokazov o tej dirki, toda vse, kar sem izvedel o Franku Hopkinsu, se je zložilo v neverjetno zanimivo in veličastno zgodbo, ki jo je bilo vredno povedati s filmom," zatrjuje Fusco. Scenarist, ki je napisal scenarije za filme Thunderheart, Mlade revolveraše 1 in 2 ter za čudovit celovečerni animirani film Spirit: Stallion of Cimarron, je skoraj 12 let posvetil pisanju tega scenarija in raziskovalnemu delu v zvezi z njim. Poglobil se je v zapise, ki so se dotikali skoraj 70 let dolgega časovnega obdobja Franka Hopkinsa in Hidalga, ter se pogovarjal z domorodnimi Indijanci in rančerji iz Wayominga. Za svoje raziskovalno delo je bil lani že drugič nagrajen z nagrado Western Heritage, ki jo podeljuje National Cowboy Museum. Nenazadnje ga je prevzela klasična zgodba o junaku, čigar svet, v katerem je odraščal, izginja, in v katerem nenadoma ne najde več mesta zase. Ko se odloči poskusiti srečo v povsem tujem kraju in neznanem okolju, se sooči z nevarnostmi in ovirami, za katere se zdi, da jih ne bo mogel premagati. S svojim mustangom se poda na 3000 milj dolgo dirko čez najnevarnejšo arabsko puščavo; njegovi tekmeci so najodličnejši konji plemenitih, skorajda kraljevskih arabskih rodov, ki jih jezdijo možje, ki nanj gledajo ne le kot na vsiljivca, temveč kot na nevernika, človeka, ki jih s svojo prisotnostjo ponižuje.

"Najbolj zanimivo o dirki Ognjeno morje je dejstvo, da sploh ni pomembno, kdo na koncu zmaga," pripoveduje igralec Viggo Mortensen, ki je zaigral Hopkinsa. "Gre za vprašanje, kdo jo bo sploh zmogel, in kaj se zgodi z ljudmi, ko se spopadejo s tako nemogočo izkušnjo."

Producent Casey Silver se je odločil režijo zaupati Joeju Johnstonu zaradi njunega sodelovanja pri filmu October Sky. Silver je prepričan, da je to zgodbo na pravilen način lahko režiral le človek, ki zmore obvladati čustveno intimnost filma, kakršen je October Sky, epsko fantastično vizijo akcijskega giganta, kot je Jurski park 3 in domišljijsko srhljivko, kot je bil Jumanji.

"Scenarij se bere kot najbolje prodajani triler," priznava Johnston. "Najbolj pa me je pritegnil element v zgodbi, ki govori o osamljenem in razočaranem moškem, čigar edini in najboljši prijatelj je njegov konj. Hopkins beži pred samim seboj in se skorajda sramuje svojega porekla in hkrati dejanj, ki jih je v življenju storil. Dirka na tujih tleh med tujimi ljudmi, njegova "ognjena preizkušnja", ki njega in konja skoraj stane življenja, pa je kot katalizator za ponovno spoznanje, kdo v resnici je in kaj pomeni njegovo življenje."

Režiser se je trudil, da bi konja ne "počlovečil", da bi s prikazovanjem njegove inteligence ne pretiraval. Z vsemi sodelujočimi vred se je trudil, da Hidalgo ne bi postal "konjska različica" živalskih junakov tipa Trigger ali Lassie. Veliko večji in zahtevnejši je bil izziv, prikazati oba lika skupaj, a v okvirih njune vrste; konj je bil, kot govore dejstva o najboljših jezdecih in poznavalcih konj ameriškega Zahoda, jezdecu podrejen, toda v krutih življenjskih okoliščinah mu je bil hkrati kot partner; konj človeku služi, toda hkrati je njun odnos neponovljivo tesen in skorajda človeški.

Pred kamero

Viggo Mortensen (Frank Hopkins) je po vlogi Aragorna v mogočni trilogiji Gospodar prstanov nenadoma prestopil iz dokaj mirnega igralskega obdobja v krog slavnih in iskanih igralcev. Človek, ki se z enako vnemo predaja igri, fotografiji, slikarstvu, pesništvu in očetovstvu, poudarja, da se časa, ko se bo histerija okrog njegovega Aragorna polegla, veseli. Res pa je, da bi mu vloge, kakršna je Frank Hopkins, brez Aragornove slave verjetno sploh ne ponudili.

Silver seveda zatrjuje, da ga je opazil že v njegovi prvi bežni vlogi, ki jo je odigral v Weirovi priči. "Viggo ima neverjetno lastnost, ki se imenuje "močna prisotnost". Od vseh njegovih vlog po Priči mi je osebno najbolj pri srcu njegov lik v DePalmovem Carlitovem zakonu. Najbrž je ta njegova lastnost samo posledica njegove drže, saj se ne ukvarja s tem, kako bi bil ali postal filmski zvezdnik, marveč kako bi se čimbolj predal zgodbi in svojemu doprinosu k filmskemu liku, ki ga igra."

Po Priči in predvsem po vlogi v prvencu Seana Penna Indian Runner so kritiki začeli ceniti njegovo delo. Videli smo ga v drami Jane Campion Portret dame, bil je prepričljiv v filmu J.I. Jane Ridleyja Scotta in v akcijskem trilerju Škrlatna plima njegovega brata Tonyja Scotta. Njegova novejša filma sta "La Pistola de mi Hermano" Raya Lorige in A Walk on the Moon Tonyja Goldwyna.

Je sin Američanke in Danca. Igro je začel spoznavati s študijem pri Warrenu Robertsonu in se najprej pojavljal na odrskih deskah v New Yorku, kjer je na Manhattnu preživel otroštvo.

Trenutno piše svojo četrto knjigo pesmi. Še zanimivost: je predan aktivist za mir in velik ljubitelj živali. Kupil je oba konja, ki ju je jezdil v Gospodarju prstanov in mustanga T.J.-ja, ki igra Hidalga. Na vprašanje, kaj pomeni njegov poseben odnos do konj, zatrjuje, da ima pač rad vse živali, da pa so mu konji pri srcu od mladih nog, saj mu ježa nikoli ni bila problem in da se z njimi morda razume celo bolj kot s svojim psom.

Omar Sharif (šejk Rijad) je med snemanjem Hidalga užival. Zatrdil je, da je svojo mirno upokojitev od igralskega poklica od leta 1996 prekinil šele s filmom Monsieur Ibrahim in s Hidalgom, za katerega scenarij je dobil v roke med snemanjem prvega. Sprejel ga je, "ker je to prva zgodba velikega ameriškega studia, ki je bila vredna, da sem jo prebral." Ko so snemali Hidalga v Maroku, so obiskali veliko krajev, kjer je s soigralci obujal spomine na snemanje Laurenca Arabskega.

"Kraj Ouarzazate v Maroku smo med snemanjem Laurenca Arabskega zasedli kot prvi. Tedaj smo bivali pod šotori kot beduini, saj hotelov ni bilo in mnogi domačini so prvič videli filmsko kamero. Ko smo tja prišli zdaj in posneli največ puščavskih prizorov v Hidalgu, sem bil presenečen, saj se je naselje razvilo v pravo filmsko industrijo, ki spominja na puščavsko provinco Hollywooda," pripoveduje Omar Sharif.

V svoji dolgoletni karieri je zaigral v več kot 60 filmih, med katerimi izstopata filma Davida Leana, že omenjeni Laurence Arabski in pa Doktor Živago. Za obe vlogi je bil nagrajen z zlatim globusom, za vlogo Ali Ibna Karisha v L. Arabskem pa je bil nominiran za oskarja. Njegove opazne vloge sodijo so še v komediji Smešno dekle, debiju Barbare Streisand, vojaškem trilerju Noč generalov, v katerem je drugič zaigral s Petrom O'Toolom, ljubezenski drami Mayerling (s Catherine Deneuve), zgodovinskem spektaklu Padec rimskega imperija, odlični zgodovinski drami Poslednja dolina, Marcu Polu in številnih drugih. Njegov zadnji film Monsieur Ibrahim je bil nominiran za zlati globus v kategoriji tujega filma, francoska akademija pa ga je nominirala za nagrado Cezar za najboljšo vlogo v tem istem filmu.

Omar Sharif je edini egipčanski igralec, ki si je pridobil mednarodno slavo in priznanje kot igralec, in ki je upodobil like skoraj vseh narodnosti zahodnega sveta. Rodil se je v Aleksandiji. Kot otrok je govoril francosko, kmalu pa se je naučil tekoče govoriti šest jezikov. Študiral je matematiko in fiziko na kolidžu v Kairu, kjer se je navdušil za igro. Po končanem študiju je delal v očetovem podjetju za izvoz lesa, vendar se je želel vpisati na londonsko akademijo dramskih umetnosti. Starše je o resnosti svoje namere prepričal šele s prvo vlogo v egipčanskem filmu The Blazing Sun. Nadel si je ime Omar El-Sharif, pozneje, ko so se začele pojavljati ponudbe za vloge v mednarodnih filmskih produkcijah, je v imenu izpustil predpono El.

Med ustvarjalci Hidalga naj omenimo še snemalca Shellyja Johnsona, ki je z režiserjem Johnstonom sodeloval pri nastajanju Jurskega parka 3. Dokončal je kolidž Center umetnosti in dizajna v Pasadeni in se do svojega prvega celovečerca Nightflyers ukvarjal z industrijskimi projekti in reklamnimi filmi. Za veliko platno je posnel, na primer, Maid to Order, Jack's Back in Amanda and Keeper of the City, med televizijskimi filmi pa so najodmevnejši The Shining Stephena Kinga, Durango, The Fire Next Time in Season for Miracles.

Glasbo je napisal James Newton Howard, ki je sodeloval pri več kot 80 filmskih projektih in bil petkrat nominiran za oskarja. Med njegovimi najbolj "slišanimi" glasbenimi opremami sta uspešnici M. Nighta Shyamalana Šesti čut in Nezlomljivi, napisal pa je tudi glasbo za njegova Znamenja, kmalu pa ga bomo slišali v režiserjevem zadnjem filmu The Village. Z glasbo se je začel ukvarjati že pri rosnih 4 letih. Za svoje delo pri filmu Gideon's Crossing je leta 2001 prejel nagrado emmy, nominacijo za oskarja pa si je prislužil z glasbo za Begunca, Princa plime, Moj bivši se poroči ter za pesmi Look What Love Has Done (Junior) in For The First Time (One Fine Day).

Za vizualne učinke je skrbel Tim Alexander, ki je znan po svojem delu pri animiranem Disneyjevem filmu James and the Giant Peach. Pridružil se je skupini Industrial Light & Magic in z njimi opremil Dreamcatcherja in predvsem Vihar vseh viharjev .

Za kostumografijo je poskrbel Jeffrey Kurland, ki se ga spominjamo po delu v Soderberghovem Ocean's Eleven in Erin Brockovich, za katero je prejel nagrado Costume Designer's Guild Award. Opremil je še odmevne filme, na primer, Mogočno Afrodito, Bullets Over Broadway, Husbands And Wives Woodyja Allena, Mož z lune Miloša Formana, in še mnoge druge.

Montažo je opravil Robert Dalva, ki je bil za svoje delo pri Coppolovem Črnem žrebcu nominiran za oskarja.

Komentarji

30.10. 2004 ob 17:48

film mi je biu res ful všeč pa še sam nism 100% zakaj? atraktiven film pač!Viggo zna dobr igrt prav tako kot jahat...zanimiva vsebina, hitr ti mine...res zakon film!

— supergirl
1.4. 2006 ob 19:59

film je res odličen-vreden ogleda!kaj vse konji prenesejo!

— Delpiero
20.5. 2007 ob 17:23

film je ful dobr,zlo realističen,pa še viggo ful dobr igra.najbolj mi je všeč da je srečen konec,pa da do konca ne veš ka se bo zgodil 10/10

— noro
5.1. 2008 ob 13:21

nisem še gledav filma HIDALGO se pa slišav zanj.

— klemen
7.8. 2008 ob 16:52

wao ker film komaj cakam da grem vkino ga gledat(juhuhu,,juhuhu)
hidalgo i am coming heheheh

— janezek
24.9. 2008 ob 19:16

no jst lohka povem samo to da je ta flim carski in da je konj ki igra notri ful lep in še enkrat lahko povdarim da je ta flim CARSKI!!!!!

— popi
11.5. 2009 ob 2:00

res fullll dober filem raztura

— kiki
21.10. 2009 ob 17:30

najbolsi film pa se istega dne sem dobila istega kot je hidalgo marala sem mu dati ime hidalgo. drgac pa dober film je za razjokati.ihaha

— eva
13.3. 2015 ob 19:03

nikoli nisem gledala ta film igralci so dobri
bravo rada bi šla v kino gledat ta film

— martina

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.