Govori z njo
Vsebina
Zavesa z lososno rdečimi vrtnicami in debelimi zlatimi resami se odgrne in razkrije prizor Pina Bausch, "Kavarna Müller". Med gledalci naključno skupaj sedita dva moška, Benigno (mladi bolničar) in Marco (pisatelj v zgodnjih štiridesetih). Ne poznata se. Istočasno na odru, polnem lesenih stolov in miz, dve ženski z zaprtimi očmi in iztegnjenimi rokami plešeta ob glasbi "Pravljična kraljica" Henryja Purcella. Prizor je tako ganljiv, da spravi Marca v jok. Benigno v tem vidi svojo priložnost, še posebej v temni dvorani. Rad bi mu povedal, da je predstava ganila tudi njega, a si ne upa.
Nekaj mesecev kasneje se moža spet srečata v privatni kliniki El Bosque, kjer dela Benigno. Lydia, Marcovo dekle, po poklicu bikoborka, zaradi ran, ki ji jih je zadal bik, leži v komi. Ravno takrat pa Benigno pazi na drugo žensko v komi, Alicio, mlado študentko baleta. Ko gre Marco mimo njene sobe, ga Benigno takoj ogovori. To je začetek izredno intenzivnega in tesnega razmerja. Med stenami klinike se čas ustavi, življenja vseh štirih likov vodijo v vse smeri, preteklost, sedanjost, prihodnost, to pa jih vleče proti nepričakovani usodi.
"Govori z njo" je zgodba o prijateljstvu dveh moških, o osamljenosti in dolgotrajnem prebolevanju bolečine, ki jo povzroči strast. To je tudi film o nekomunikativnosti med pari, ki je kljub vsemu hkrati komunikativnost. O kinu kot predmetu pogovora. O tem, kako so monologi ob tihi osebi lahko učinkovita oblika dialogov. O tišini kot "govorici telesa", o filmu kot idealnem posredniku pri odnosih med ljudmi. O tem, kako lahko film kljub besedam zaustavi čas in se vživi v življenje osebe, ki ga pripoveduje, in osebe, ki ga posluša.
"Govori z njo" je film o veselju pripovedovanja in o besedah kot orožju proti osamljenosti, bolezni in smrti. To je tudi film o norosti. O norosti, tako blizu nežnosti in razumu, da je ne gre ločevati od normalnosti.
Almodovarjev film "Vse o materi" se konča, ko se odgrne zavesa in se prikaže temačen oder. "Govori z njo" se prične na podoben način. Nastopajoči v "Vse o materi" so bili igralci, nastopači ali ženske, ki znajo igrati na odru ali izven odra; pri "Govori z njo" gre za pripovedovalce, ki opisujejo svoja življenja; moške, ki govorijo s tistim, ki jih sliši, in tudi s tistim, ki jih ne sliši.
Pedro Almodóvar
V 50-ih letih je bil rojen v Calzadi de Calatravi, provinci Ciudad Real, sodnem okraju Almagro in nadškofiji Toledo. Pri osmih letih se je z družino preselil v Extremaduro. Osnovno šolo je delal pri salezijancih, srednjo pri frančiškanih. Njegova verska nevzgojenost ga je samo naučila, naj izgubi vero v Boga. V tistem času, v Cáseresu, je pričel hoditi v kino.
Pri šestnajstih se je sam, brez družine ali denarja, ustalil v Madridu. Njegov cilj je bil jasen: študij in snemanje filmov. Nemogoče se je bilo vpisati v uradno filmsko šolo, Franco jo je ravno zaprl. Ker se ni mogel (oblikovno) naučiti jezika, se je odločil, da se bo naučil vsebine in zaživel po svoje. Bilo je konec 60-ih in kljub diktatorstvu je Madrid podeželskemu mladoletniku predstavljal mesto kulture in svobode.
Almodovar je imel je mnogo služb, toda prve super-8 kamere si ni mogel kupiti, dokler ni dobil "resne službe" pri Državni telefonski družbi. Tam je dvanajst let delal kot namestnik upravnika. Ta leta so mu nudila pravo izobrazbo. Že zelo zgodaj zjutraj je bil v stiku z družbenim razredom, ki ga drugače ne bi poznal tako dobro: s španskim meščanstvom in z njihovimi pripetljaji in nesrečami na začetku potrošniške dobe. Zlati rudnik za bodočega pripovedovalca zgodb.
Zvečer in ponoči je z užitkom pisal, nastopal pri skupini Los Goliardos in snemal filme s svojo 8mm kamero. Sodeloval je s številnimi avantgardnimi revijami in pisal zgodbe. Nekatere so bile tudi objavljene.
Bil je član parodistične punk-rock skupine, Almodóvar in Mcnamara...
Almodovar je imel srečo, da so se otvoritve njegovega prvega filma v komercialnih kinematografih odvijale v času rojstva španske demokracije. Po letu in pol težavnega snemanja s 16mm kamero je imel film "Pepi, Luci, Bom..." premiero leta 1980. Od tistega trenutka dalje je kino postala njegova druga narava. Pisal je in režiral. Živel je dovolj polno, da je lahko še naprej pisal izmišljene zgodbe, ki so dajale vtis živega. Za film "Vse o moji materi" je prejel oskarja, zlati globus, CESAR-ja, tri evropske filmske nagrade, nagrado David de Donatello, dve BAFTA nagradi, sedem Goya nagrad, in 45 drugih nagrad.
Nagrade niso spremenile niti njegovega pogleda na filme, ki jih želi posneti, niti njegovega življenja. Morda zaradi njih dela pod malce večjim pritiskom.
Igralci
Javier Camara (Benigno)
Kljub neizmernemu uspehu, ki ga žanje v televizijski oddaji "Sedem življenj" in v "Torrente" Santiaga Segure v zadnjih dveh letih, Javier Camara že od začetka 90-ih dela v gledališču ("Vrnitev" Harolda Pinterja), v filmih ("Allegre ma non troppo" in "Cuarteto de La Habana" režiserja Fernanda Coloma) in na televiziji. Pred kratkim je nastopil tudi v delu Julia Medema "Lucia in seks", trenutno pa snema film Pabla Bergerja "Torremolinos" 1974.
Dario Grandinetti (Marco)
Rojen v Argenitini, njegov filmski prvenec je bil leta 1984 "Darse cuenta", režija Alejandro Doria. Njegove igralske vloge v filmih Elisea Subiele so mu prinesle mednarodno slavo, še posebej v filmu "Temna stran srca", za katero je prejel nagrado za najboljšega igralca na festivalih v La Habani, Biarritzu in Gramadu. Igral je tudi v nekaj filmih Alberta Lecchija ("El dedo en la llaga"), Jaimeja Chavarrija ("Sus ojos se cerraron") in Pabla Agazzija ("El dia que murio el silencio"). Za slednji film je prejel nagrado za najboljšega igralca na filmskem festivalu v Cartageni. Trenutno v Španiji snema film Pedra Ola "Tiempos de tormenta".
Leonor Watling (Alicia)
Špansko občinstvo je privabila s svojim filmskim prvencem "Todas hieren" Pabla Llorce. Zaradi svojih nastopov v filmih kot so "La primera noche de mi vida" (Miguel Albadalejo), "La hora de los valientes" (Antonio Mercero) in "La espalda de dios", in v TV nadaljevanki "Raquel busca su sitio", je ena najbolj vročih mladih igralk v Španiji. V zadnjem času je igrala v filmih "Son de mar" Bigasa Lune in "Deseo" Gerarda Vere. Pred kratkim je končala snemanje svojega prvega angleško govorečega filma "Življenje brez mene" režiserja El Desea, kjer igrajo Sarah Polley, Mark Ruffalo, Scott Speedman in Debbie Harry.
Rosario Flores (Lydia)
Najmlajši članica družine Flores (njena mati Lola Flores je ena najbolj priljubljenih španskih ikon flamenka) se je uveljavila kot igralka in pevka. Prvič je pred kamero stopila leta 1982, v filmu Eloya de la Iglesie "Colegas", in igrala v filmih kot sta "Diario de invierno" (Francisco Regueiro) in "Chatarra" (Felix Rotateta), ter v nekaj TV filmih in nadaljevankah. V 90-ih se je posvetila pevski karieri in izdala tri zelo uspešne albume. Njen povratek na filmska platna v filmu "Hable con ella" je sovpadel z izidom njenega najnovejšega albuma "Muchas flores".
Geraldine Chaplin (Katerina Bilova)
Že v otroštvu je zaigrala v filmu "Reflektor", potem pa zaslovela v klasikah kot sta "Doktor Živago" in "Nashville". V Španiji je zaigrala v številnih odličnih filmih Carlosa Saure, med drugim v filmih "Pepermintov frappé", "Cria cuervos, elisa vida mia" in "Mama cumple cien anos". V zadnjih desetletjih je nastopila v filmih kot sta "Čas nedolžnosti" in "Chaplin" in v filmu "Mati Tereza".
Komentarji
Ta film je nekaj posebnega... in ga močno priporočam!!!
Morm vam povedat da bolšega filma še skoraj nism videla! Res dobr!
Odličen film, odlični liki, vreden ogleda.
prevod bi moral biti GOVORITE Z NJO, ker gre za vikanje in sicer v velelniku. Če bi hoteli prevesti govori z njo bi moralo biti habla con ella.
Res je. Tudi sama sem to ugotovila. Imate prav, pa še ne študiram španščine, saj komaj končujem SŠ smer 3+2, 2 leti pa še imam za naredit, pa to vem. Je pa res, da se že 12. leto popolnoma sama učim španski jezik in mnogi pravijo, da mi gre zelo dobro. Čestitke za vsaj eno pametno opazko. Kako pa se Vam je sicer zdel film? Jaz ga še nisem uspela pogledat do konca, samo po moje mora bit res dober.
Odličen film. Eden izmed biserov svetovega filma.
Zgodba o prijateljstvu, strasti in bolečini ljubezni in smrti ter o moči neizpovedanega ki je lahko močnejše od povedanega.
Pedro Almodovar je sicer moj najljubši režiser in sem si ogledal (skoraj) vse njegove filme. Od Almodovarjevih filmov mi je ta najbolj všeč.
Tvoj komentar
Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z .
S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.
ta film ni priporočljiv!