Kolosej
Film distribucije Continental Film

Gospodarji Dogtowna

akcijska drama
Na sporedu od: 18.8.2005, Kolosej Ljubljana
1h 47min / 107min
Leto: 2005
Država: ZDA, Nemčija
Scenarij: Catherine Hardwicke, Stacy Peralta
Film posnet po resnični zgodbi briljantnih mladih rolkarjev nam tako predstavi korenine tega tudi pri nas nadvse priljubljenega športa. V ospredju je četverica mladih skejtarjev, ki se v sušnem poletnem obdobju leta 1975 v Santa Monici z ulic preseli kar v prazne bazene bogatih sosedov...

"Dvesto let ameriške tehnologije je ustvarilo velikansko betonsko igrišče neomejenih možnosti. A samo um enajstletnikov je uvidel ta potencial." -- Craig Stecyk

Nevarne, turobne ulice Dogtowna v Venicu v Kaliforniji se tujcem niso zdele nič posebnega. Peščici najstniških deskarjev (Stacy Peralta, Tony Alva in Jay Adams) pa so bile v sedemdesetih navdih za revolucionarni slog skejtbordanja. Agresivno vijuganje so s smrtonosnega pacifiškega oceana prenesli na asfalt. In tako imenovani Dečki Z- večinoma dečki iz neurejenih domov in nemogočega obnašanja - so postali senzacije, lokalne legende. Bili so čarovniki prostega sloga na kolesih, prazne bazene so spremenili v arene divjih, čudovitih športnih veščin, bili so geneza današnjih ekstremnih športov. Tekmovanja s skejtingu niso vedela, kaj naj z njimi počno, dekleta so se metala za njimi, reklamni agentje in promoterji pa so nenadoma tudi sami želeli kos te pogače, kos tistega, kar je zelo hitro postajalo svetovni fenomen. Bo tesno prijateljstvo vzdržalo pritisk, ko se bo najstniška prostočasna aktivnost spremenila v velik posel in ko se bodo dinamične osebnosti spremenile v zvezde brez nadzora?

V duhu nagrajenega dokumentarca Dogtown and Z-Boys si v Gospodarjih Dogtowna lahko ogledamo slog skejtbordinga, po katerem so zasloveli Z-Boys.

O snemanju

"Nismo se zavedali, da nas bodo kolesa pod našimi nogami popeljala na vožnjo skozi življenje, kakršnega se nihče od nas ni nadejal." -- Stacy Peralta

Od nevarnih valov že dolgo pozabljenega pomola do asfaltnih, zanemarjenih mestnih predelov Gospodarji Dogtowna oživljajo uporniške začetke nekaterih nepozabnih zvezd športne kulture.

"Ameriški grafiti ali Fast Times at Ridgemont High sta prelomna filma o kulturi mladih," pravi predsednica Sony Pictures Amy Pascal. "Gospodarji Dogtowna so take vrste film. Ti otroci so sprožili gibanje, ki je živo še danes."

Na začetku sedemdesetih je bil skejtbording dolgočasen šport z obrati za 360 stopinj in stojo na rokah, hitrost in slog še zdaleč nista bila pomembna. A usoden splet okoliščin je privedel do vzpona dogtownovskih jezdecev: vretanska kolesa, ubijalska suša, ki je izsušila bazene in deskarska estetika, ki so se ji predajali mulci, kot so bili Tony Alva, Jay Adams in Stacy Peralta.

"Ker smo imeli ta vretanska kolesa, plastično maso, ki je zagrabila asfalt, smo lahko deskali vertikalno," pravi Peralta. "Po stenah smo drseli kot po valovih. Tako se je začela ta zadeva z Dečki Z. Najprej smo bili deskarji, ki smo si z vsem zagonom želeli postati profesionalci, nato pa smo postali profesionalni skejtborderji."

Dečki Z so postali slavni po svojem skejtanju v bazenih in radikalnem obnašanju. Ljubitelji asfalta, izobčeni deskarji so zavzeli stene bazenov v soseščini in iznašli povsem nov slog skejtanja. Z eno iztegnjeno roko, ki se je držala asfalta, so vijugali kot njihov deskarski vzornik Larry Bertleman. Skejtanje Dečkov Z je bilo nekaj povsem drugačnega, navdihovalo je otroke in za vedno spremenilo svet športa.

Ekipa Zephyr, kot so se kasneje imenovali, je bila agresivna, strastna in poetična. Vsakega terena so se lotili, kot da naslednjega dne sonce ne bo več vzšlo.

Leta 1999 je Spin objavil članek o zgodovini Dečkov Z, osredotočil se je na izkušnjo Dogtowna. V oči je padel več vodilnim ljudem različnih hollywoodskih studiev. Eden od njih je bil John Linson, ki je takrat delal pri Foxu. "Odraščal sem v Santa Monici," pravi Linson, "zato sem to gibanje od nekdaj poznal. Vedno se mi je zdelo, da bi bilo o njem vredno posneti film." Linson je takoj navezal stike z Jayem Adamsom in drugimi prvotnimi Dečki Z, da bi si zagotovil njihovo sodelovanje.

A Peralta je hotel najprej posneti dokumentarec o njihovi zgodbi in leta 2002 so izdali film Dogtown and Z-Boys, ki ga je Peralta režiral. Zanj je dobil nagrado na festivalu v Sundancu, poleg tega pa še nagradi na festivalu AFI Film ter nagrado Independent Spirit.

Peralti in drugim prvotnim članom ekipe Zephyr ni bilo sprva prav nič po godu, da bi Hollywood glamuriziral njihovo življenje. Dogtownersi so od revnih začetkov sčasoma zaslužili toliko denarja kot rock zvezdniki in tudi živeli tako kot oni. Nekateri so komaj preživeli. To zgodbo je bilo treba pravilno povedati. Potem ko je Peralta posnel dokumentarec, ki je prikazal resnično, neolepšano zgodbo, je bil pripravljen napisati tudi filmsko verzijo. "Scenarij sem začel pisati kmalu po projekciji dokumentarca v Sundancu spomladi leta 2001," pravi Peralta. "Pred Gospodarji Dogtowna sem napisal pet scenarijev, a ta je bil brez dvoma najtežavnejši in najambicioznejši. Ko sem zares zašel v težave, sem se za štirinajst dni zaprl v hišo in dokler nisem nečesa spesnil, nisem dvigoval niti telefona."

Za projekt je bilo ključnega pomena najti pravega režiserja, ki bi ne le razumel material, ampak čigar vizija bi bila v sozvočju z zgodbo o uporništvu, svojstvenem vedenju in drznem slogu.

"Catherine Hardwicke že dolgo poznam," pravi Peralta. "V osemdesetih sva skupaj študirala igralstvo in nato sva se še večkrat srečala. Videl sem njen režijski prvenec Trinajstletnici, ki me je pošteno vrgel. Poklical sem Johna Linsona in dejal: Oglej si ta film, kajti Catherine Hardwicke je prava režiserka za nas. Takoj po ogledu filma me je poklical in mi pritrdil. Otvoritveni prizor se mu je zdel eden najbolj srce parajočih, kar jih je kdaj videl. Zato smo navezali stik s Catherine."

Hardwickova, ki je za svojo uspešnico prav tako pobirala nagrade v Sundancu, je spremljala projekt. Tonyja Alvo in Craiga Stecykja, ki sta s fotografijami in časopisnimi zgodbami ovekovečila Dečke Z, je spoznala pri filmu Thrashin, kjer je bila scenografka. Nobenega dvoma ni bilo, da je morala postati režiserka Dogtowna. Ko jo je torej poklical John Linson in jo vprašal, ali bi se jim pridružila, je takoj zgrabila priložnost.

"Ta film je zame sanjski projekt," pravi Hardwickova. "Živim v Venicu, deskam in poznam veliko ljudi, ki so sodelovali pri tem projektu, zato sem bila nad klicem res navdušena. Prebrala sem scenarij, ki ga je napisal Stacy, se srečala z Amy Pascal pri Sonyju in ji predstavila zadeve. Po nekajmesečnih raziskavah in pripravah je projekt dobil zeleno luč."

"Mislim, da razen Catherine tega filma ne bi mogel režirati nihče," pravi Linson. "Tem otrokom je naklonjena, prav tako trenutku in gibanju. Te ljudi si je želela predstaviti take, kot so."

Filmski ustvarjalci, Stacy in ostali Dečki Z, ki so sodelovali, so se strinjali, da je avtentičnost ključnega pomena. Zato so se odločili k sodelovanju povabiti čim več izvirnih članov in sicer za svetovalce. Želeli so ostati zvesti zgodbi in duhu časa. Tony Alva je že več kot trideset let profesionalni skejter in je takoj privolil v sodelovanje. Svetovno znani šampion je skoreografiral skejterske podvige, igralce pa naučil ne le skejtati, ampak celo skejtati kot Dečki Z.

"Tony nam je pomagal najti lokacije, bazene, uril je skejterje," pravi Hardwickova. "Spomnil se je vsega, kar je takrat počel. Če si ga vprašal, kako bi priskejtal do dekleta, ki mu je bilo všeč, bi izvedel frajerski gib, tekoč in krasen. On, Stacy in Jay imajo to v kosteh."

Zdaj so morali najti še glavne igralce.

Na deske

Čeprav so Gospodarji Dogtowna na filmu ovekovečili neko obdobje, tudi za mlade igralce predstavljajo vznemirljiv trenutek, saj so vsi novinci, ki bi se radi uveljavili na filmu.

"To je bilo kot jo-jo ali hulahop. To je bil del našega življenja in na neki točki sem vedel, da to ima prihodnost, čeprav mi je oče ves čas dopovedoval, da v tem ni prihodnosti." -- Tony Alva

Eden največjih izzivov je bilo najti Tonyja Alvo, najhitreje vzhajajočo zvezdo in skejterja z neverjetnim magnetizmom. Pridruženi producent Beanie Barnes je predlagal Victorja Rasuka. Catherine Hardwicke ga je poznala iz sundanške uspešnice Raising Victor Vargas in bila je prepričana, da ima dovolj agresivnega šarma za upodobitev Alve. Kot Newyorčan se je najtežje znebil prav svojega porekla. Hardwickova pravi: "Poklicala sem Victorja in mu povedala za projekt. Rekla sem mu, naj se takoj usede na letalo, ker mora prepričati studio, da ni tako zelo "newyorški". Takoj je bribrzel in v Venicu sva mu našla stanovanje čisto blizu mojega. Nato sva se srečala s fanti iz Venica, da bi lažje dobil občutek Kalifornije. Takoj sva se znebila vseh njegovih oblačil in mu priskrbela tiste za na plažo. Nekega dne je skejtal s Tonyjem. In takoj se je potopil v ta svet, naučil se je skejtati in deskati. To mu je bilo povsem tuje, a se je hitro ujel."

"Ko sem v Kaliforniji srečal Tonyja Alvo, me je malce plašil," se spominja Rasuk. "Na letalu sem si dopovedoval, naj se mu ne pustim ustrahovati, ker ljudje to zaznajo. A ta tip je imel tako velik vpliv na svet skejterjev in ga še vedno ima, le kako me torej ne bi plašil? A ob Tonyju sem se takoj počutil sproščenega. Vedel je, da nisem skejter in kje naj začneva, bil je sproščen in potrpežljiv. Do tedaj nisem še nikoli stopil na rolko. Na začetku smo vadili zjutraj na ulicah, vijugal sem med drevesi ali po ulicah in počel druge preproste stvari. Ko me je učil skejtati, mi je pripovedoval o svojem življenju. Pripovedoval mi je anekdote, zgodbe in osebne stvari, s pomočjo katerih sem oblikoval lik."

Alvi je bilo videno všeč. "Victor je človek mnogih nians in tudi kot igralec je tak. Zato je bil izbran za vlogo. Vendar izžareva obnašanje, kakršnega sem imel kot mulc, skupaj z obraznimi izrazi in gibi mi je resnično podoben!"

"Primerjati naš slog z drugimi je bilo kot primerjati avto s kočijo." -- Stacy Peralta, 1982

Sprva ni bilo prav lahko najti pravega igralca za Stacyja Peralto, "Na tih način je zelo močan, podoben je stebru," pravi Hardwickova. "Malce bolj rahločuten, a še vedno seksi, zabaven in gibčen. To je bilo težko najti." A tako kot pri Rasuku je Beanie Barnes predlagal film, ki je takoj pritegnil Catherine. "Johna (Robinsona) smo videli v filmu Elephant in molila sem, da bi hotel sprejeti vlogo," dodaja. "Prihaja iz Oregona in tistega dne, ko je priletel, sem bila tako vznemirjena, ker ga vidim in kar tla pod nogami nam je spodnesel. Tako zelo je bil podoben pravemu Stacyju."

Peralta se je strinjal. "Ne živiš, premišljujoč, da bo nekdo igral tvoje življenje. Kaj takega se ti nikoli ne posveti in ko po tvojem življenju nenadoma posnamejo film, se moraš zamisliti, kdo bi te dejansko lahko igral. Ko sem srečal Johna, je v določenih pogledih zelo spominjal name v mladih letih, bilo je kar srhljivo. Bil sem bolj miroljuben mulc, eno nogo sem imel zunaj in eno notri, vedno sem opazoval situacijo, ki sem jo živel. John je imel tak tenkočuten pristop. Bil je popoln."

Za rojenega Oregončana je bilo skejtanje del mladosti in stopiti v življenje Stacyja Peralte je bilo lažje, kot si je predstavljal. "Že vse življenje snowboardam," pravi Robinson. "Vsako leto sem šel v Kalifornijo v deskarski kamp, zatorej tudi deskam že zelo dolgo." John je skoraj polovico skejterskih prizorov posnel sam. "Stacy je bil fluiden skejter, ki se je imel v oblasti," pravi Robinson. "In takšna je bila tudi njegova osebnost."

"Večina med nami je želela samo skejtati in se zabavati. In potem so ljudi začeli plačevati in njihov ego je začel rasti. Kar nenadoma se je zgodil boj Dogtown proti svetu." --Jay Adams, 2001

Le kdo na vsem svetu bi lahko oživil Jaya Adamsa? Bolj divjega in težje obvladljivega kot so bili ostali? Adams je predstavljal najbolj vrtoglavi vrh in najgrše dno športa, a Emile Hirsch ni z vlogo imel nobenih težav. "Emile je neverjeten igralec izjemnega razpona, šel je povsod, kamor smo ga usmerili," pravi Hardwickova. "Podoben je Jayju, skejta kot on in včasih imate občutek, da se je Jay polastil njegovega telesa."

"Jayjev dar in prekletstvo je nora spontana energija," pravi Hirsch. "Zaradi nje ni mogel postati profesionalec. Ni se znal prodati tako kot ostali fantje. Jayja poslovna plat sploh ni posebej zanimala. Bil je bolj mulc z geslom Skejtaj in uničuj."

Hirsch je odšel na Havaje in preživel nekaj časa z Adamsom. "Opazoval sem ga in se pogovarjal z njim o njegovem življenju, izvedel sem veliko zgodb in nians o njem." Hirsch se je tako kot njegovi soigralci moral naučiti skejtanja v slogu Dečkov Z. "Nikoli še nisem deskal," dodaja. "Sem pa od desetega leta skejtal, zato sem kar vešč skejtanja na ulici. Vendar sem se moral prilagoditi povsem novemu slogu skejtanja, skejtanju v bazenu, česar nisem še nikoli počel in to je bil izziv. Večino teh prizorov je posnel moj dvojnik Griffin Collins, ki res seka!"

O igralcih

Emile Hirsch (Jay Adams) je nastopil v filmih Privlačna soseda, Imaginary Heroes, Alpha Dog, The Emperor's Club, The Dangerous Lives Of Altar Boys, The Mudge Boy, Wild Iris.

Victor Rasuk (Tony Alva) je posnel filme Raising Victor Vargas, Haven, The Sun Always Shines, Sollett's Five Feet High And Rising.

John Robinson (Stacy Peralta) je do sedaj posnel filma Elephant in The Heart is Deceitful Above All Things.

Michael Angarano (Sid) v nadaljevanki Will in Grace igra Jackovega sina Elliota. Nastopil je tudi v Dear Wendy and Sky High, For Richer or Poorer, Music Of The Heart, Almost Famous, Brainiacs, Maniac Magee, Little Secrets, Speak, The Dust Factory in v Seabiscuitu.

Na televiziji se je pojavil še v Urgenci, Na kraju zločina, Less Than Perfect, Cybil, Pretender, Seven Days, Summerland, Kevin Hill, Say Uncle, My Life with Men ter Cover Me.

Heath Ledger (Skip Engblom) je posnel filme Štiri peresa, Vitezova usoda, Bal smrti, Patriot, 10 razlogov, zakaj te sovražim, Cassanova, The Brothers, Brokeback Mountain, Candy, Ned Kelly, The Order; Black Rock, Paws in Two Hands.

Med njegovimi nadaljevankami so Clowning Around, Bush Patrol, Corrigan, Ship to Shore, Home and Away, Roar.

O režiserki

Catherine Hardwicke je leta 2003 na festivalu v Sundancu dobila prestižno nagrado za režijo za film Trinajstletnici, s katerima je debitirala kot režiserka in scenaristka. Film je bil posnet za 1,5 milijona dolarjev, dobil pa je tudi nagradi žirije na festivalih v Locarnu in Deauvillu. Na festivalu v Nantucketu je dobila nagrado za najboljši scenarij, številni kritiki pa so ga uvrščali na seznam najboljših filmov leta 2004.

Kot scenografka in arhitektka si je zamislila drzen vizualni slog Trinajstletnic, ki naj bi se ujemal z intenzivnostjo popotovanja osrednjega lika. Gradila je na izkušnjah pri delu s Cameronom Crowom, Davidom O. Russellom, Costo Gavrasom in Richardom Linklaterjem. Na njeno vizijo filma so delno vplivali Russellovi Trije kralji z globoko občuteno kinetično intenzivnostjo.

Hardwickova je bila scenografka pri Treh kraljih, Norem mestu, Vanilla Sky, Tombstonu, Antitrust, The Newton Boys, 2 Days In The Valley, Tank Girl, Posse in Laurel Canyon. Bila je tudi režiserka druge ekipe pri Linklaterjevem Predmestju.

Hardwickova se je rodila v Teksasu in je diplomirala iz arhitekture. Po diplomi je dizajnirala in zgradila 20 akrov veliko mestno hišo na solarno energijo ob umetnem jezeru, vključno s slapovi, bazeni in kipi stanovalcev.

Potem se je v Los Angelesu vpisala v filmsko šolo. Že za svoj prvi kratki igrani film je dobila nagrado Nissan Focus. Režirala je več kratkih filmov in izdelala scenografijo za več kot 20 celovečercev.

Komentarji

22.7. 2005 ob 15:36

wau koncn prvi kej napisu. mislm da bo dobr film osdec po slikah pa po opisu. ja splacal se bo dt jurja

— clem
18.8. 2005 ob 13:23 zvezdica

JS SM VIDLA REKLAMO PA ME JE MUSKA OD GREEN DAYOV FUL OČARALA TKO DA GREM DONS GLEDAT

— ANA
18.8. 2005 ob 23:43

respect old school skateboarding

— natas kaupas
19.8. 2005 ob 0:48 zvezdica

sm vidla predfilm pa si morm ga nujno pogledat...zdi se full carsko

— punkrca
19.8. 2005 ob 13:43 zvezdica

Js sm že prej gledu dokumentarec resnične zgodbe.Pa se mi je že tist ful pošteno zdel,tak da sm še mogu it tole gledat. Film je preveč pošten.

— palačinka
19.8. 2005 ob 13:44

Če nebi blo njih,danes nebi poznali skejtanja!

— Gay
20.8. 2005 ob 12:35

film je full dober tak da si ga oglejte priporočam vsem

— nina
20.8. 2005 ob 12:42 zvezdica

Kogar zanima resnicna zgodba si naj pogleda dokumentarec Dogtown and the Z-Boys, film pa na zalost pogrne na celi crti.

— uri
20.8. 2005 ob 14:19

Film je ful hud.sm ga šu gledat in morm rečt d je res dobr!

— sk8ar
20.8. 2005 ob 19:54

js sem gledau ta film je ful zanič sej je reklama tudi mene očarala ma ko sm ga šou gledat sem biu vs razočaran tko da se vam ne splača it gledat ocena 0od10

— kr negdo
22.8. 2005 ob 12:12 zvezdica

Dober film ... resno. Morda ravno zaradi resničnosti ... Zaradi občutka, ki ga pusti gledalcu po koncu ... Mladi fantje z ulice ustvarjajo zgodovino. Najbolj se mi je priljubil Jay zaradi svoje uporniške narave, divjega duha ... In svoje ljubezni do prijateljev in družine. No, mame. Kakorkoli - zgodba te enostavno "potegne" in slediš ji z navdušenjem. Dobro je izbrana tudi spremljevalna glasba. Nekaj originalne glasbe osemdesetih in sedemdesetih, ki pa se prepleta tudi z aktualno. In seveda so v filmu najboljši ravno izvrstni skejterji in njihovi triki, Enkratno! :) Lep pozdrav!

— roža
23.8. 2005 ob 19:18

men je pa frendica rekla ce bi sli ledat to pa sem rekla ya itaq rema ya ker mi je frend tui reko da je full full vreji film pa še resnič je tak da oma ga sli ju3 wrjetno ledat

— pupaaa
24.8. 2005 ob 8:30

sam sn skejter, tak da morm it gledat...mislim da je full dori film...pa pozdrav vsem skejterjem!

— jakob
24.8. 2005 ob 19:23

film je res vredn ogleda ne bo vam žal če si ga ogledate

— kelmen
24.8. 2005 ob 21:20

eiii jst tud to bi gledala.a mi kdo plača karto???

— taschy
24.8. 2005 ob 21:39 zvezdica

joj jaz bom sla ta film gledat sam zato ker so not taki cute igralci pa sej itq vsi vejo da obozujem dolgolasce pa ze ko predfilm pogledas te dobesedno premami želja da bi naredil isto kot so oni pa bi se z nedolznim dejanjem vpisal v zgodovino.

— saby
24.8. 2005 ob 22:07 zvezdica

jas sem bla čist navdušena nad filmom.zgodba je pune dora pa se po resničnih dogodkih da ne govorimo o igralcih ko totalno zažigajo..najbol mi je bil vsec jay...taki sweet upornik pa še prodal se ni da ne govorimo kak je sexy... v glavnem vsi ko še niste gledli vam priporočam!!

— wild rose
25.8. 2005 ob 5:10 zvezdica

ja jz sm si ogledala film ... in sm ostala brez besed ... film se mi zdi full svetovn ... sam nism pa še gledala dokumentarca ... ampak si ga imam namen =) ... tut je men je blo dobr kk so dobr prikazal zgodovino sk8anja ... z eno besedo je film FANTASTIČN =)

— *ewie*
28.8. 2005 ob 18:41

men je bil film ful všeč..zlo dober res..maybe tui zato ker wem da je resničn..fantje so bli res ql, sploh pa tisti triki ko so jih izvajali..waaw men to nei newer uspelo :P vredn ogleda :)

— *beky*
30.8. 2005 ob 10:05

film sn gledala včeraj pa ni bil nič kaj posebnega skejtarji,laži,preva re.zanimiv sicer je smešen tudi malo ja,,drugače povedano cool!

— $p€lC@
30.8. 2005 ob 12:33 zvezdica

film sem si ogledala ravno včeraj in je postal edn izmed mojih naj. filmow!!! res mi je ful dobro, kak prikažejo to resnično zgodbo, pa igralci fuul dobro zaigrajo(ko sem tak nora na dolgolasce)...tak da...ne bo vam žal, če si bote šli film ogledat, pa tut dokomentarec je vreden vsega;)

— *bibi*
1.9. 2005 ob 0:05

Samo za skejterje. Vsak film, ki se loti posebne teme, mora vedno paziti na gledalce, ki jih ta posebna tema ne zanima. Če ne pazi, ni dober, ampak ozek in brez dometa. Točno tak, da ga bodo gledali samo ljubitelji posebne teme, ki jo obdeluje po dolgem in počez. In Lords of Dogtown, sicer igrana verzija dokumentarca Dogtown and Z-Boys, je točno tak. Ozek in tak, da mu seže samo do najbližje skejt proge. Potem se konča in neha biti zanimiv. Še več, tudi skejti so ubogi in premalo atraktivni. Takšni kot so bili v sredini sedemdesetih, ko se je skejtanje začelo rojevati v pravem pomenu besede. Ko so si ga izmislili lokalni pobalini, fantje brez prihodnosti, ki so droge in nasilje hvala bogu zamenjali za desko ter se spremenili v super zvezdnike. Pač film, ki bo zares všeč samo fantom, ki radi skejtajo in puncam, ki jim pride, ko te fante gledajo.

— iztok gartner
1.9. 2005 ob 14:10

FILM GREM GLEDAT DONS TKO DA UPAM DA BO DOBR MEJTE SE

— TJAŠA
1.9. 2005 ob 21:25

ta film je full hud!!!folk pejte ga gledat,nebo wm žow:)!!!

— TJ
2.9. 2005 ob 13:52

film je res ful dobr pa ful dobr skejtajo nottr najbolši je un k se pol pobrije res hudo priporočam vsm k si ga še niso ogledal ne bo jim žou pa to vela tud za tiste k tok ne marajo sk8anja

— tjaša
2.9. 2005 ob 16:01 zvezdica

men je bil tud film všeč, pa ne sam skejtanje pa tko ampak ful je tud življenski in prau do srca ti pride na koncu. lep film, priporočam...

— Ivy
6.9. 2005 ob 15:20

jay (emile hirsch) je najbl luškan tip na svetu! sam škoda d se je pol na konc pobriu =(. drgač pa .film je fenomenaln! najbolši res.morte it gledat če še niste šli!! emile love ya ;)

— krena*
8.9. 2005 ob 15:23

A LOHK KŠN NAPIŠE DO KDAJ JE TA FILM

— xXx PREMIERA
8.9. 2005 ob 19:25

js u temu filmu sploh nism slišala green day sam u reklam a jih je gdo mar slišov.film je pa drgač ful dobr

— paty
9.9. 2005 ob 16:33

ja ej mene tud zanima ce ta film sploh se igra ker bi ga sla res ful gledat pa ni vec nubenga sporeda zanga!

— :S
8.10. 2005 ob 21:58

Pred kratkim sem si ogledala film in to kar sem videla.nisem mogla nehti...film je resnično dber in vsem tistim ki si ga niso ogledali je lahko žal!vse pohvale!

— Little Skejterka
13.10. 2005 ob 9:56

ta film je zakon je najbolši...skejterji rulz

— anya
1.2. 2006 ob 15:29

samo ena beseda QL!

— ql!
28.4. 2006 ob 14:51

ful zakon! ql

— ena pač...
1.8. 2006 ob 19:27

film meni ni bil kaj posebej všeč, a konec me je skoraj spravil do solz, še posebej zadnji stavek.

— no ja...
11.10. 2006 ob 14:20

men je bil film zlo ušeč.tut zarad igralske zasedbe. morte si ga pogledat

— ena
2.1. 2010 ob 16:04

Uber kul filem!!!!!!! Poln sexa XXX

— gledalec

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.