Gosford Park
Zgodba
Robert Altman je prvič snemal v Angliji, kjer je zbral izjemno ekipo najprestižnejših britanskih igralcev.
Na začetku tridesetih let, na posesti Gosford park, Sir McCordle pogosto pripravlja različna srečanja predstavnikov višjega sloja. Tako je tudi tokrat na eni strani zbrana visoka družba ekscentričnih in vase zagledanih bogatašev, na drugi pa skromna služinčad, ki živi v svojem svetu.
No, vse bo združil en umor (mogoče dva?). Na prizorišče bo s tem stopil tudi Scotland Yard.
Produkcija
Štiridesetletna kariera Roberta Altmana kaže na nevsakdanji kreativni razpon. Pazljivo izbrana igralska ekipa, način dela in njegovo, vsem dobro znano vzporedno prikazovanje večih zgodb, je zgled številnim klasikom. Ta ameriški original je sedaj za snemanje Gosford parka prečkal ocean.
Producent Bob Balaban se spominja: "Pred približno dvema letoma sem imel zanimivo idejo za film, za katero sem pomislil, da bi bilo dobro, da jo režira Robert Altman. Začela sva se pogovarjati o filmu s tematiko, ki nas spominja na tradicionalni kriminalistični misterij iz tridesetih let. Dogajanje je postavljeno na veliko angleško posestvo, a vse z zornega kota služinčadi."
Robert Altman dodaja: "Mislim, da sem takrat rekel, kako še nikoli nisem snemal takšnega tipa filma, čeprav sem se preizkušal že v mnogih žanrih. Slednje rad spreminjam iz njihove osnovne, v malce drugačno obliko. Sledilo je pregledovanje različnih materialov, vključno z deli Agathe Christie. Toda nič se nam ni zdelo dovolj zanimivo. In tukaj se je vse začelo. V bistvu nisem želel posneti ˝whodunit˝ o tem kdo je morilec, ampak nekaj bolj začinjenega, večjega. Odločili smo se dotakniti socialnih vprašanj te dobe. Dogajanje smo prvotno postavili v leto 1934 oz. 1935, vendar smo se nato odločili, da ne želimo, da bi vzpon Hitlerja imel prevelik vpliv, zato smo dogajanje postavili v leto 1932. To obdobje imam zelo rad tudi zato, ker se ga megleno spominjam, kar je vsekakor bolje kot samo branje dogodkov tistega časa."
Scenarist Julian Fellowes je pri scenariju že sodeloval z Balabanom, toda ko mu je slednji predstavil Altmana in so se začeli razgovori o Gosford parku, se je Fellowes hitro zagrel za idejo o filmu in sodelovanje z Altmanom. "Mislim, da Boba (Altmana) pri filmskem projektu zanimajo zgodbe v katerih se različni ljudje znajdejo na istem mestu, toda ne po svojem emocionalnem izboru. Na primer srečanje na poroki (Svadba) ali pa različni liki, ki so zaposleni v hollywood-skem studiu (Igralec). Ti ljudje so se znašli na istem mestu, vendar ne vedno po svoji volji, zato imajo pogosto tudi različne namene. Bob je bil prepričan, da bi angleška hišna zabava iz tridesetih, lahko bila v tej kategoriji. Po njegovem mnenju, je v odnosu med služinčadjo in delodajalcem, mnogo možnosti za zanimivo kombinacijo ljudi, ki živijo pod isto streho, a imajo popolnoma različna življenja in cilje. Znano mi je bilo kako funkcionirajo gosposke hiše kot je Gosford park. Bob pa je bil odločen, naj vse temelji na resničnosti."
Da bi projekt obdržal čimbolj originalno obliko, so se odločili za snemanje v Veliki Britaniji, z britanskimi igralci. Mnogim se je verjetno zdelo čudno, da se je tipični ameriški režiser lotil te izrazite britanske tematike.
Alan Bates (v vlogi butlerja Jenningsa) pravi: "To me sploh ne čudi, saj je Robert odličen režiser atmosfere, vedenja in čustev- te kvalitete so vidne v vseh njegovih filmih. Poleg tega je to film o ljudeh, ki je posnet pod njegovim budnim očesom. Ves čas sem čutil, da on razume življenje- opazuje okolico in se ob tem delno tudi zabava. To je čudovita lastnost."
Aktivna predprodukcija se je s prioriteto zbiranja impresivne igralske ekipe začela konec leta 2000. Kljub temu, da je to običajno za mnoge Altmanove filme, so se tokrat igralci znašli na drugi strani Atlantika. Zopet pa se je v režiserjevi igralski ekipi znašlo bogatstvo talentov- od igralskih ikon pa tja do novih obrazov.
Igralci
Michael Gambon, Sir William Mccordle
Kariero je začel v Edwards/MacLiammor Gate Theatre v Dublinu, leta 1963 pa je postal eden prvih članovNational Theatre Company at the Old Vic, katerega je ustanovil Laurence Olivier.
Delo na televiziji vključuje vloge v serijah The Singing Detective in Wives and Daughters.Med drugim je igral tudi v filmih, kot so: Paris by Night, The Cook, the Thief, His Wife and Her Lover, The Browning Version, Mary Reilly, The Wings of the Dove, The Gambler, The Insider, Sleepy Hollow, The Last September, Endgame, High Heels and Low Lifes in Charlotte Gray. Trenutno snema TV filmPath to War v režiji Johna Frankenheimerja, v katerem igra ameriškega predsednika Lyndona Bainesa Johnsona.
Kristin Scott Thomas, Lady Sylvia Mccordle
Poznajo jo tako v rodni Britaniji, kot tudi drugod po svetu. Za vlogo v filmu Angleški pacient je igralka prejela oskarja.
Ostala filmografija: Eandom Hearts, Misija:nemogoče, Angels and Insects, Richard III, Štiri poroke in pogreb.... Scott Thomas govori nekaj jezikov, zato je igrala tudi v tujih filmih: Force Majeure, Le Bal du Gouverneur, Aux Yeux du Monde, Un Ete Inoubliable in Bille en Tete.
Videli jo bomo lahko tudi v filmu Kevina Kinea Life as a House.
Maggie Smith, Constance, grofica Trenthama
Plemkinja Maggie Smith igra že 50 let. V tem časuje ustvarila mnogo nepozabnih komičnih in dramskih vlog v vseh medijih. Prvič je v gledališču nastopila zOxford University Drama Society (OUDS) leta 1952 Štiri leta kasneje pa je imela prvi profesionalni nastop. Njen debi je bil v filmu Setha Holta Nowhere to go, sledili pa so Young Cassidy, Othello, Oh! What a Lovely Way in The Prime of Miss Jean Brodie, za katerega je osvojila oskarja in nagradoBAFTA.
Njena filmografija vključuje še:Travels with My Aunt" (nominacija za oskarja), Smrt na Nilu,California Suite (oskar za najboljšo stransko vlogo,Quartet, A Private Function, Soba s pogledom (nominacija za oskarja), Harry Potter...
Eileen Atkins, Mrs. Croft
Plemkinja Eileen Atkins je rojena v Londonu, obiskovala pa je Guildhall School of Music and Drama. Kariero je začela v gledališču, kjer je igrala v Shakespeareovih delih, hkrati pa nastopala tudi v različnih dramah, med njimi z Laurenceom Olivierom in Alecom Guinessom. Med številnimi televizijskimi nastopi lahko omenimo mini serijo "Smileyjevi" (z Alecom Guinnessom), TV filme "The Vision" (z Dirkom Bogardom inLee Remick), in "The Lost Language of Cranes", pred kratkim pa je z Emmo Thompson igrala v filmu "Wit" Mikea Nicholsa. Z Jean Marsch je oblikovala TV serijo "Upstairs Downstairs".
Kot igralka pa se je pojavila v filmih kot so: "Equus"Sidneyja Lumeta, "Garderober" Petra Yatesa, "Let Him Have It" Petra Medaka, "Wolf"" Mikea Nicholsa, innov film Stephena Daldryja "The Hours".
Bob Balaban, Morris Weissman
Bob Balaban-onva igralska kariera traja že več kot trideset let, v tem času pa se je uveljavil tudi kot režiser in producent (v sklopu svojega podjetja Chicagofilms). Med študijem je začel igrati v gledališču na off-broadwayski produkciji "You're a Good Man, Charlie Brown", nato pa je nastopal tudi na Broadwayu. Debitiral je v filmu "Polnočni kavboj" Johna Schlesingerja, kasneje pa igral tudi v Bližnja srečanja tretje vrste,Spreminjajoča se stanja, Prince of the City, Absence of Malice, Whose Life Is It Anyway?, 2010, Alice, Deconstructing Harry, Cradle Will Rock, The Mexican, Ghost World in The Majestic.
Na televiziji pa njegove vloge lahko zasledimo v TV filmu The Late Shift in v seriji Seinfeld.
Kot režiser je nastopil v filmih The Last Good Time in Parents.
Alan Bates, Jennings
Alan Bates je bil eden prvih igralcev, ki je nastopil skupaj z English Stage Company at the Royal Court,kariero pa začel v gledališču.
Igral je v filmih: In Celebration, The Guest in the U.S., The Entertainer, Whistle Down the Wind, A Kind of Loving, Far From the Madding Crowd, Zorba the Greek, Georgy Girl, King of Hearts, The Fixer (nominacija za oskarja), Women in Love, The Go-Between, A Day in the Death of Joe Egg, Three Sisters, An Unmarried Woman, The Rose, Nijinsky, Quartet, The Return of the Soldier,We Think the World of You, Hamlet, Secret Friends in Silent Tongue.
Za kamero
Robert Altman - režiser, producent, avtor ideje za zgodbo
Kareiero je začel v petdesetih letih v rodnem Kansas City-ju, ko je za podjetje Calvin Company snemal industrijske in dokumentarne filme . Njegov igranofilmski debi je bil leta 1957 filmThe Delinquents, potem je bilkorežiser pri dokumentarcu Jamesu Deanu, ter se nekaj let ukvarjal z režijo TV serij ("Alfred Hitchcock Presents", "The Millionaire", "Bonanza").Nadaljeval je kot režiser filmov "Countdown" in "That Cold Day in the Park", režiral "M*A*S*H", s katerim jepoleg uspeha v kinematografih,osvojil tudiZlato palmo v. Sledijo Brewster McCloud, McCabe & Mrs. Miller. V svojih filmih je Altman uspešno prikazal najrazličnejše: noir ("The Long Goodbye"), 'veliko depresijo' ("Thieves Like Us"), dva hazarderja v ("California Split") ali žensko intimnost ("Images", "3 Women").
NAGRADE
oskar 2002: Najboljši originalni scenarij - Julian Fellowes
Nominacije:
Najboljši film
Najboljši režiser
Najboljša stranska ženska vloga- Maggie Smith
Najboljša
stranska ženska vloga - Helen Mirren
Najboljša
scenografija
Najboljša kostumografija
Zlati globus
Najboljši režiser - Robert Altman
Nominacije:
Najboljši film (komedija/musical)
Najboljši scenarij - Julian Fellowes
Najboljša stranska
ženska vloga - Maggie Smith
Najboljša stranska ženska vloga
- Helen Mirren
Golden Satellite Awards
Interpretacija celotne
igralske ekipe
Najboljša stranska ženska vloga - Maggie
Smith
Nominacija za najboljšo scenografijo - S. Altman, A.
Pinnock
Nagrada Ameriškega filmskega inštituta
Najboljši
režiser - Robert Altman
Nagrade Nacionalnega združenja
filmskih kritikov ZDA
Najboljši režiser - Robert Altman
Najboljša stranska ženska vloga - Helen Mirren
Najboljši scenarij - Julian Fellowes
Nagrade filmskih kritikov New York-a
Najboljši režiser -
Robert Altman
Najboljša stranska ženska vloga - Helen
Mirren
Najboljši scenarij - Julian Fellowes
Tvoj komentar
Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z .
S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.
Kristin Scott Thomas NI prejela oskarja za Angeleškega pacienta. Tisto leto ga je zasluženo dobil Frances McDormand za Fargo. Sicer pa je Gosford Park odličen film.