Francoska suita

Francoska suita je zgodba o Franciji in njenem prebivalstvu, ki se po nekaj več kot dvajsetih letih na svojih tleh ponovno sreča s svetovno vojno grozljivih razsežnosti.

Med drugo svetovno vojno se po nacistični okupaciji Francije v podeželsko hišo mlade Lucille naseli častnik nemške vojske. Kljub začetnemu nezaupanju se med njima splete tiha naklonjenost, kar želi Lucillina tašča izkoristiti za pridobivanje in posredovanje koristnih podatkov uporniškemu gibanju. Toda ko se okupatorjeva agresija nad Francozi stopnjuje, se Lucille znajde pred usodno dilemo, ali naj uboga svojo pamet in izda svoje srce ali pa naj sledi svojim čustvom pogubne romance.

Michelle Williams (Lucile Angellier) je bila dvakrat nominirana za oskarja, za Blue Valentine, za katerega je bila nominirana tudi za zlati globus ter nagrado Broadcast Film Critics Association in Independent Spirit, ter za Brokeback Mountain, za katerega je dobila nagrado Broadcast Film Critics Association in je bila zanj nominirana tudi za nagrade Independent Spirit, SAG-a, BAFTO in zlati globus. Za nagrado Independent Spirit je bila nominirana tudi za Land Of Plenty in Wendy And Lucy. Leta 2004 je za vlogo v filmu Thomasa McCarthyja The Station Agent s soigralci delila nominacijo za nagrado Screen Actors Guild v kategoriji izredna igralska zasedba v celovečercu. Posnela je tudi televizijski film If These Walls Could Talk 2, šest let pa je igrala v tudi pri nas kultni mladinski nadaljevanki Simpatije. Izjemne pohvale je dobila za vlogo v gledaliških igrah The Cherry Orchard, Smelling a Rat in Killer Joe.

Kristin Scott Thomas (gospa Angellier) elegantna igralka in umetnosti predana večkrat nagrajena igralka, je odločena, da se ne bo ponavljala. Njene izjemno raznolike filmske, televizijske in gledališke vloge so ji prinesle številne pohvale stroke in gledalcev. Leta 2010 je posnela Nowhere Boy -Zgodba o Johnu Lennonu, za katerega je bila nominirana za BAFTO in nagrado British Film Independent Award za najboljšo stransko vlogo. Leta 2001 je igrala v z oskarjem nagrajenem filmu Roberta Altmana Gosford Park, ki je prejel številne nagrade. Nominacijo za oskarja in zlati globus, BAFTO in nagrado Screen Actors Guilda ji je prinesla vloga v filmu Angleški pacient. Rodila se je v Dorsetu in se izobraževala na Central School of Speech and Drama ter na Ecole Nationale des Arts et Techniques de Theatre v Parizu. Na filmu je debitirala ob Princu v Under the Cherry Moon.

Recenzija knjige

Ni pogosto, da so vsaj toliko kot vsebina romana zanimivi tudi njegov nastanek in pot do izida ter usoda njegovega avtorja. Nedokončani roman francoske pisateljice judovskega rodu je pač treba brati skupaj z življenjsko zgodbo avtorice, na kar neposredno kaže tudi delo samo, saj poleg literarnega besedila v dodatkih vsebuje tudi avtoričine zapiske o načrtih v zvezi z romanom ter prepise korespondence, s katero so jo različni ljudje, predvsem njen mož, želeli rešiti iz internacije. Kot potomka ukrajinske buržoazne rodbine (njen oče je bil izjemno bogat bankir), ki se je pred oktobrsko revolucijo, ki bi lahko bila zanje usodna, zatekla v Pariz, se je Irène Némirovsky po prihodu Nemcev v Francijo na začetku druge svetovne vojne skupaj z možem in hčerkama zatekla na francosko podeželje. Tam je začela snovati petdelno tisočstransko sago o usodi različnih družbenih slojev ob sovražni okupaciji. Sredi leta 1942 so jo zaradi njenega porekla internirali in kljub vztrajnemu posredovanju njenega moža, ki ga je kasneje doletela enaka usoda, se je za njo izgubila vsaka sled. Ena od hčerk je tenko in gosto pisan rokopis prvih dveh delov (ostali trije niso bili nikoli napisani), ki sta mu botrovala pomanjkanje črnila in papirja, kasneje pretipkala. Roman je končno izšel šele pred nekaj leti, avtorica pa je zanj posmrtno dobila nagrado Prix Renaudot. V gosto tkanem in vizualno sugestivnem pisanju epskega zamaha tako v prvem delu (Junijska nevihta) skozi kopico likov uzremo razpad družbenih norm in človeških vrednot v trenutku, ko Parižanom postane jasno, da bodo v prestolnico vkorakali nemški okupatorji. V drugem delu (Dolce) pa se preselimo na podeželje, kjer se tako avtohtoni prebivalci kot tudi tisti, ki so se tja zatekli iz mest, soočajo z različnimi temeljnimi dilemami ob stikih s predstavniki ¬sovražnih enot. - Samo Rugelj (Bukla)