Kolosej
Film distribucije Karantanija Cinemas

Fantovska leta

drama
Zlati globus za najboljši film, režijo in stransko igralko/6 nominacij za oskarja
Podnapisi
Na sporedu od: 11.9.2014, Kolosej Ljubljana
2h 46min / 166min
Leto: 2014
Država: ZDA
Jezik: angleščina
Scenarij: Richard Linklater
Režiser večne romantične trilogije Pred sončnim vzhodom, Pred sončnim zahodom in Pred polnočjo predstavlja edinstven 12-letni filmski projekt o odraščanju in fantovskih letih resničnega dečka. Od njegovega petega leta zgodba prikazuje prva spoznavanja sveta, odnose s starši in sestro, potovanja, praznovanja, stike s sovrstniki, žalostne in vesele trenutke, prve ljubezni in vsakdanja življenjska razočaranja, nepričakovana presenečenja in prve korake v svet odraslih.

Čas je reka, ki me odnese s seboj.
Ta reka sem jaz.
- Jorge Luis Borges

Filmi se ves čas poigravajo s časom in skušajo ujeti trenutke, ki polzijo skozi naša življenja, a se navadno dogajajo le v obdobju nekaj tednov ali mesecev. Slednje za vedno spreminja mojstrovina Fantovska leta, ki se je že zapisala v filmsko zgodovino. Režiser Richard Linklater je namreč leta 2002 začel z izjemnim eksperimentom: naslednjih 12 let je vsako poletje pred kamero zbral isto skupino igralcev in z njimi ustvaril zgodbo o odraščajočem fantu in njegovi družini. Film beleži majhne in velike trenutke v življenju mladega Masona od njegovega šestega do osemnajstega leta. Skupaj z njim se prepustimo mozaiku bežnih utrinkov vsakdanjega življenja – skozi vrtinec družinskih selitev, ločitev, novih družin in šol ter prvih ljubezni, vse do vstopa na univerzo.

Med svetovnimi kritiki je završalo – prav vsi v presežnikih govorijo o izjemnem eksperimentu Richarda Linklaterja, ki je filmu Fantovska leta posvetil neverjetnih 12 let. Vsako leto je pred kamero zbral isto skupino igralcev in z njimi ustvarjal iskreno, intimno in očarljivo zgodbo o odraščanju.

Film začne spremljati malega Masona pri šestih letih, ko se sooči s prvim velikim pretresom – skupaj s predano mamo samohranilko Olivio in sestro Samantho se preseli v Houston. V istem času se iz Aljaske vrne njun odtujeni oče in se v intervalih ponovno pojavlja v Masonovem življenju. Tako se začne tok nenehnih sprememb. V poplavi zapletenih družinskih odnosov, novih izkustev in rutine vsakdanjika Mason odrašča pred našimi očmi in se počasi poslavlja od otroštva.

Zavezanost filmu je bila nekaj posebnega tudi za igralce, saj tovrstne izkušnje še niso poznali. Morali so usklajevati svoje urnike, da so v vseh dvanajstih letih našli čas za snemanje filma. Še pomembneje pa je, da so morali najti čas in voljo za raziskovanje in razvoj svojih likov tudi v vsakdanjem življenju.

»Želel sem narediti film o otroštvu, a se nisem hotel omejiti le na en trenutek. Potem pa se mi je posvetilo: zakaj ne bi preprosto vsako leto posnel malo in zajel kar vsega otroštva? Pojma nisem imel, kaj me čaka.« -Richard Linklater, režiser in scenarist

»Moram reči, da je ta film najbolj vznemirljiva stvar, pri kateri sem kdaj sodeloval.« -Ethan Hawke, igralec

»Najtežje trenutke sem doživljala lani, ko smo se bližali koncu. Takrat sem si mislila: 'Tega filma nočem dati svetu, že zdaj ga imam rada, in rada imam te ljudi, ta otroka in sploh vse to doživetje.' Za mnoge bo to le film, zame pa bo ostal zares pomemben del mojega življenja.« - Patricia Arquette, igralka

»Sčasoma se je moje in Masonovo življenje začelo prepletati in prevzel sem večjo vlogo pri oblikovanju lika. Film je postal pomemben del mojega življenja, obenem pa mislim, da je resnično univerzalen, saj govori o nečem, o čemer nas večina ne razmišlja: da moramo ceniti trenutke takšne, kakršni so.« - Ellar Coltrane, igralec

Komentarji

11.7. 2014 ob 13:08

Dejansko bo ta film v Koloseju? To je pa lepo presenečenje, upam da ga ne bojo umaknili. Sicer pa eden od bolj ambiciozni filmov zadnjih desetih let, ki bi ga moral videti vsak!

— Filip
25.8. 2014 ob 0:02

sem ze gledal film na v avstriji prvo uro je se zanimiv potem pa postane dolgocasen in ni in ni konca.

— dr.smith
9.9. 2014 ob 16:22

Film sem že gledala v Kinodvoru in je zares super, eden boljših filmov kar sem jih videla. Vreden ogleda! :) :)

— Viktorija
11.9. 2014 ob 20:51 zvezdica

Film je res dolg dobri dve uri in pol – ampak v tem času zajame in prepričljivo predstavi kar dvanajst let življenja, in to tistega občutljivega obdobja, ki nas verjetno najbolj oblikuje, pregnete in zaznamuje. Hkrati pa ves čas nevsiljivo, tako rekoč mimogrede, trosi dragocena sporočila, uvide in spoznanja. Res prijetno presenečenje, da se je nekomu v ZDA zdelo vredno lotiti tako širokopoteznega projekta, po katerem bodo vsi prihodnji bežni vpogledi v življenje in delo takšnega ali drugačnega filmskega junaka videti še bolj površni in nevznemirljivi. Težko bo namreč prekositi cineastični podvig, v katerem se isti protagonisti pred našimi očmi resnično starajo in zorijo v to ali ono smer. Režiser in celotna ekipa si, če za nič drugega, zaslužijo vse priznanje vsaj za angažirano vztrajnost. Po mojem mnenju pa še za marsikaj drugega. Mojstrovina!

— Spaceman
16.9. 2014 ob 9:58

Zelo dobr film :) vreden ogleda .

— cannabis
23.9. 2014 ob 12:09

Meni je bilo dolgčas, veliko nepotrebnih razvlečenih prizorov. Ideja za film je sicer dobra, vendar bi bilo lahko vse skupaj boljše.

— xy
25.9. 2014 ob 15:46

Ga je za pričakovat v Mb? :)

— Mechnight
25.10. 2014 ob 22:51 zvezdica

Ko sem Patricio Arquette prvic videla v filmu, sem si mislila: "Uf, kako dobro izgleda!" Sele pol ure kasneje mi je padlo na pamet, da so film zaceli snemati pred dvanajstimi leti!! :-) Sicer pa se vedno - prav dobro izgleda in kar je se pomembnejse, odlicno igra! Njena igra in pa izvrsten scenarij sta prva dva razloga, zaradi katerih si morate zeleti videti ta fim.
Ko gledamo katerikoli hollywoodski film, si na zavedni ali podzavedni ravni zelimo videti srecni konec. Enako je z zivljenjem. Samo to nas zanima. Srecni konec. Richard Linklater pa nam ponuja nekaj vec: resnicno zivljenje, prepredeno z nenehnimi vzponi in padci, gradnjo in rusenjem, upanjem in brezupom. Kot bi videli resnicno zivljenje skozi oci nekoga, ki nas opazuje z brezcasnosti. In dobili boste nekaj, kar je mocnejse od srecnega konca: uzitek v surfanju na valovih vzponov in padcev, zavedajoc se, da so del zivljenja. In ne le, da upanje umre zadnje, temvec da nikoli ne umre in nikoli ne bo. To, da se celotna ekipa dejanjsko stara pred ocmi gledalca ter izviren scenarij pa gledalca enostavno zaznamujeta za vedno.
Tisockrat vredno ogleda. Da enkrat za vselej ugotovimo, kako lepo je pravzaprav biti clovek, tudi ko se nas dotakne bolecina.

— jesse45613
27.10. 2014 ob 21:21

za koliko stare otroke je ta film

— kiki

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.