Estrellita - Pesem za domov

Sinopsis in režiserjeva izjava

Logline
Pesem za domov je sodobna zgodba o stari italijanski violini, ki je povod za nasilen obračun med protagonisti in se giblje med skrajnostmi, najsi gre za ljubezen, glasbo ali pohlep.

Sinopsis

Dora Fabiani je učiteljica klavirja, vendar je zanjo bolj usodno, da je bila trideset let žena, muza in desna roka bolj uspešnega moža violinista Mihaela Fabianija. Po njegovi nepričakovani smrti pa odkrije, da ni bila edina, celo da ji je mož prikril velik del svojega intimnega življenja. Izdajstvo jo globoko prizadane. Takrat pa se pojavi skromen deček (Amir) iz revne delavske družine, ki trdi, da je z njenim pokojnim možem večkrat igral v lokalu sumljivega slovesa in da bi rad vsaj enkrat zaigral na Fabianijevi dragoceni violini. Dora mu prisluhne. Izkaže se, da je fant talentiran, manjka mu sicer resna glasbena izobrazba in nima lastne violine. Amir prihaja igrat na violino, Dora pa v njem začuti pravega naslednika za ta instrument. Poskrbi za njegovo glasbeno šolanje in budno spremlja njegov razvoj. Plaz konfliktov pa se sproži, ko Dorinega sina Julijana zamika velika vrednost stare italijanske violine. Zahteva svojo polovico. Medtem ko Doro zanima glasbena usoda instrumenta, pa Julijan v violini vidi predvsem veliko denarja. Ker se mu Dora upre, s svojo zahtevo vstopi v življenje revne in tudi nesrečne družine, kjer je prav ta violina vir upanja. Vendar se meščansko razvajeni Julijan sooči z nenavadno borbenostjo Amirjeve lepe mame. Najhujši spor postane skoraj ljubezen.

Režiserjeva izjava

Kar nekaj časa sem se navduševal, da bi imel ta film naslov Zakaj ste tako žalostni nocoj? Pa bojda žalost ni komercialno privlačna. Jaz pa dvomim. Zato ker sem bil tolikokrat v veselih družbah, ki so si v najbolj veseli fazi zaželele najbolj žalostnih pesmi. Zgodba tega filma se ves čas potika nekje po trikotniku ljubezen-žalost-glasba. Samo nesrečne ljubezni so velike in samo žalostne pesmi so ji vredne - to že vemo - ampak zakaj imamo toliko veselja s to žalostjo? Ni me zanimala tista žalostna, skoraj vulgarna žalost, ampak tista redka, prosvetljena žalost, ki je malce čudežna, zdravilna, tista ki ljudi lepša in spreminja.
Metod Pevec

Metod Pevec

Režiser in scenarist
Rojen leta 1958 v Ljubljani. Filmski in televizijski režiser in scenarist, pisatelj in igralec. Na Filozofski fakulteti je diplomiral leta 1983 na oddelkih za filozofijo in primerjalno književnost.

Pred in med študijem je odigral nekaj velikih in opaznejših vlog v slovenskih in jugoslovanskih filmih – najbolj znani sta Ko zorijo jagode (r. Rajko Ranfl, 1978) in Nasvidenje v naslednji vojni (r. Živojin Pavlović, 1980).

Napisal je več romanov:Carmen (izšel leta 1991); Marija Ana (1994); Večer v Dubrovniku (2002), zbirko novel Luna, violine (1994) in več scenarijev za celovečerne filme.

Filmografija:

1992 – Vse je pod kontrolo, kratki igrani film
1993 – Portret Andreja Hienga, TV portret
1994 – Mrki kondor, TV portret Vitomila Zupana
1995 – Carmen, celovečerni film (Uradni program, izven konkurence, mednarodni filmski festival Karlovy Vary 1996)
1996 – Portret Berte Meglič, TV portret
1998 – Izziv neba, dokumentarni film
2000 – Velika vrtna veselica, dokumentarni film
2003 – Pod njenim oknom, celovečerni film (Uradni program, izven konkurence, mednarodni filmski festival Karlovy Vary 2004; nagrada za najboljšo žensko vlogo (Polona Juh) na mednarodnem filmskem festivalu Obrazi ljubezni, Moskva 2005)
2004 – Se zgodi, TV nanizanka (15 delov po 30 minut)
2005 – Film pred oltarjem, dokumentarni film
2007 – Estrellita – Pesem za domov, celovečerni film (Vesna za najboljšo žensko vlogo (Silva Čušin) na festivalu slovenskega filma 2007; Tekmovalni program, mednarodni filmski festival Mannheim – Heidelberg 2007: posebno priznanje žirije (Silva Čušin); Nagrada Dialog na mednarodnem filmskem festivalu v Cottbusu 2007)
2007 – Hit poletja, televizijski film (v post-produkciji)

Igralci

Silva Čušin
Dora

Rojena leta 1957 v Ljubljani. Diplomirala na AGRFT v Ljubljani. Članica SNG Drame Ljubljana. Igrala je v številnih gledaliških predstavah, filmih in TV delih. Letos je za svoje gledališko ustvarjanje prejela Borštnikov prstan.

Filmske vloge (izbor celovečernih filmov): Praznovanje pomladi (r. France Štiglic, 1978), Ljubezen nam je vsem v pogubo (r. Jože Gale, 1987), Nekdo drug (r. Boštjan Vrhovec, 1989), Slepa pega (r. Hanna A. W. Slak, 2002), Predmestje (r. Vinko Moederndorfer, 2004), Estrellita – pesem za domov.

Marko Kovačevik
Amir

Rojen leta 1990 v Skopju, Makedonija. Je dijak – gimnazist.

Debitiral je v makedonskem celovečernem filmu Mirage (r. Svetozar Ristovski, 2004). Za vlogo v filmu Estrellita – pesem za domov se je moral naučiti slovensko in igranja violine.

Senad Bašić
Izet

Rojen leta 1962 v Trebinju, Bosna in Hercegovina. Diplomiral na Akademiji dramskih umetnosti v Sarajevu. Zaposlen je bil v različnih sarajevskih gledališčih, trenutno pa je zaposlen kot profesor na Akademiji dramskih umetnosti.

Poleg številnih vlog v gledališču in na televiziji je nastopil tudi v naslednjih celovečernih filmih (izbor, po letu 2002): Beyond the border / Oltre il confine (r. Rollando Colla), Gori vatra (r. Pjer Žalica, 2003), Kod amidže Idriza (r. Pjer Žalica, 2004), Warchild (r. Christian Wagner, 2006), Nafaka (r. Jasmin Duraković, 2006), Armin (r. Ognjen Sviličić, 2007), Teško je biti film (r. Srdjan Vuletić, 2007), Tea (r. Hanna A. W. Slak, 2007), Estrellita – pesem za domov.

Mediha Musliović
Sabina

Rojena leta 1975 v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Filmska in gledališka igralka, diplomirala na Akademiji dramskih umetnosti v Sarajevu. Članica Narodnega gledališča v Sarajevu.

Vloga Sabine v filmu Estrellita – pesem za domov je njena prva pomembna filmska vloga.

Tadej Troha
Julijan

Rojen leta 1979 v Trbovljah. Diplomiral je filozofijo, primerjalno književnost in novinarstvo..

Odigral je vloge v celovečernih filmih Kruh in mleko (r. Jan Cvitkovič, 2001) Karavla (r. Rajko Grlić, 2006) in Estrellita – pesem za domov..

Filmska ekipa

Axel Schneppat
Direktor fotografije

Rojen leta 1971 v Rostocku, ZR Nemčija (takrat NDR). Diplomiral na Visoki filmski šoli Konrad Wolf v Potsdamu.

Celovečerni filmi (izbor): Havanna mi amor (dokumentarni, r. Ulli Gaulke, 2001), Schultze gets the blues (r. Michael Schorr, 2003), Marry me – Casate conmigo (dokumentarni, r. U. Gaulke, 2003), Comrades in dreams (dokumentarni, r. U. Gaulke, 2006), Estrellita – pesem za domov.

Janez Bricelj
Montažer

Rojen 1953 v Ljubljani. Študiral montažo na oddelku filmske montaže FDU, Beograd.

Sodeloval pri produkciji okoli 100 celovečernih, televizijskih, dokumentarnih in kratkih filmov kot montažer, asistent montaže ali montažer zvoka. Montažer slike pri 15 celovečernih in TV filmov, med drugimi Poletje v školjki 2 (r. Tugo Štiglic, 1988), Nasmeh pod pajčolanom (r. T. Štiglic, 1993), Tantadruj (r. T. Štiglic, 1994), Carmen (r. M. Pevec, 1995), Poletna idila (r. T. Štiglic, 1995), Patriot (r. T. Štiglic, 1998), Nepopisan list (r. Jane Kavčič, 1999), Zadnja večerja (r. Vojko Anzeljc, 2001), Šelestenje (r. Janez Lapajne, 2002), Dergi in Roza v kraljestvu svizca (r. Boris Jurjaševič, 2004), Pod njenim oknom (r. M. Pevec, 2003), Ljubljana je ljubljena (r. Matjaž Klopčič, 2005), Petelinji zajtrk (r. Marko Naberšnik, 2007) in Estrellita – pesem za domov.

Zmontiral je še 11 srednjemetražnih in dokumentarnih filmov, med njimi Film pred oltarjem (r.M. Pevec, 2006) ter 63 kratkih filmov, med njimi nagrajevana kratka filma Hop, skip & jump (r. Srđan Vuletić, 1999) in (A)Torzija (r. Stefan Arsenijević, 2002). Delal je tudi kot montažer zvoka pri več kot 40 celovečernih filmih in 9 kratkih filmih ter kot asistent montaže pri 8 celovečernih filmih in TV nanizankah.

Nino De Gleria
Skladatelj

Nino de Gleria, kontrabasist, bas kitarist, skladatelj, aranžer in producent je študiral na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v avstrijskem Gradcu. Leta 1980 se je pridružil legendarni etno jazz skupini Begnagrad, kasneje pa je deloval v novojazzovski skupini Quatebriga. V istem obdobju in kasneje je rad nastopal in snemal s pesnikom, filozofom - kantavtorjem Janijem Kovačičem. Igral je tudi v številnih kadrovsko kot stilsko različnih zasedbah (Nimal, Bocoj, Hiša, Hammond trio). Aktivno deluje kot studijski glasbenik. Je tudi avtor ali soavtor glasbe za okoli dvajset filmov in TV filmov, mnogih gledaliških predstav in lutkovnih predstav ter okoli sto TV oddaj.

Glasba za filme (izbor): Lojze se je zbudil kot ponavadi (r. Brane Bitenc, 1995), Zadnja večerja (r. V. Anzeljc, 2001), Želim vse (TV film, r. B. Bitenc, 2004), Trpljenje mladega Igorja (TV film, r. B. Bitenc, 2006), Estrellita – pesem za domov.

Katja Šoltes
Scenografinja

Rojena leta 1972 v Ljubljani. Leta 1999 končala Šolo za arhitekturo. Kot asistentka scenografije sodelovala pri produkciji celovečernih filmov Rezervni deli (r. Damjan Kozole, 2003) in Ruševine (r. Janez Burger, 2003, v post-produkciji).

Scenografinja pri filmih Pod njenim oknom (r. M. Pevec, 2003), Se zgodi (TV nanizanka, r. M. pevec, 2005), Tea (r. Hanna A. W. Slak, 2007) in Estrellita – pesem za domov. Je tudi avtorica kratkega dokumentarnega – arhitekturnega filma How do you say česma / Kako se kaže fountain ( ko-režija s Emirjem Jukićem, 2000).

Sabina Buždon
Kostumografinja

Rojena v Mariboru leta 1965. Sodelovala pri produkciji številnih kratkih in študentskih filmov ter reklam. Kostumografinja celovečernih filmov Oda Prešernu (r. Martin Srebotnjak, 2001), Ljubljana (r. Igor Šterk, 2002), Slepa pega (r. H. A. W. Slak, 2002), Rezervni deli (r. D. Kozole, 2003), Pod njenim oknom (r. M. Pevec, 2003), Desperado Tonic (omnibus, r. B. Petkovič, V. Močnik, H. A. W. Slak, Z. Živulovič, 2004), Tuning (r. I. Šterk, 2005), Karavla (Karaula, r. Rajko Grlić, 2006), Estrellita – pesem za domov.

Aljana Hajdinjak
Oblikovalka maske

Rojena leta 1964 v Murski Soboti. Kot volonter je asistirala pri sloviti oblikovalki filmske maske Berti Meglič, ki jo je po preizkusnem obdobju sprejela v nadaljnje izpopolnjevanje.

Kot kreator filmske maske je sodelovala pri produkciji celovečernih in kratkih filmov Morana (r. Aleš Verbič, 1993), Carmen (r. Metod Pevec, 1995), Herzog (r. Dušan Milavec, 1997), Porno film (r. Damjan Kozole, 2000), Hop, Skip and Jump (kratki, r. Srđan Vuletić, 2000), Kruh in mleko (r. Jan Cvitkovič, 2001), Varuh meje (r. Maja Weiss, 2002), (A)torzija (r. Stefan Arsenijević, 2002), Pod njenim oknom (r. M. Pevec, 2003), Predmestje (r. V. Moederndorfer, 2004), Child in time (kratki, r. M. Weiss, 2005), Instalacija ljubezni (r. M. Weiss, 2007), Estrellita – pesem za domov.

Jože Trtnik
Snemalec zvoka

Rojen leta 1947 v Ljubljani. Snemalec in oblikovalec zvoka. Z delom pri filmu je začel leta 1969 pri takratnem filmskem podjetju Viba film. Do sedaj je snemal zvok pri več kot sto kratkih igranih filmih in petdesetih celovečernih igranih filmih, predvsem v Sloveniji in nekdanjih jugoslovanskih republikah. Izmed slednjih velja omeniti njegovo sodelovanje z režiserji v filmih Vonj telesa (Zadah tela, r. Živojin Pavlović, 1983) in Cifra – mož (Pismo – glava, r. Bata Čengić, 1983). Za svoje delo je prejel Zlato medaljo na 27. filmskem festivalu v Beogradu za kratki film Sam (r. Pavle Grzinčič) in nagrado za zvok na filmskem festivalu v Portorožu za celovečerni igrani film Kratki stiki (r. J. Lapanje, 2006).

Izbrani celovečerni filmi: Ubij me nežno (r. Boštjan Hladnik, 1979), Razseljena oseba (r. Marjan Ciglič, 1982), Ljubezen (r. Rajko Ranfl, 1984), Nobeno sonce (r. J. Kavčič, 1984), Poletje v školjki (r. T. Štiglic, 1985), Kavarna Astoria (r. Jože Pogačnik, 1989), Babica gre na jug (režija Vinci V. Anžlovar, 1991), Rabljeva freska (r. Anton Tomašič, 1995), Carmen (r. M. Pevec, 1995), Felix (r. Božo Šprajc, 1996), Stereotip (r. D. Kozole, 1997), Kruh in mleko (r. Jan Cvitkovič, 2001), Zadnja večerja (r. V. Anzeljc, 2001), Šelestenje (r. J. Lapajne, 2002), Ruševine (r. J. Burger, 2004), Odgrobadogroba (r. J. Cvitkovič, 2005), Estrellita – pesem za domov.

VERTIGO / EMOTIONFILM

Danijel Hočevar, producent

Emotionfilm je bil ustanovljen leta 1986, najprej kot filmska produkcija ŠKUC-a (Študentskega kulturnega centra) iz Ljubljane, od leta 1991 pa kot samostojna pravna oseba (najprej d.o.o. in zdaj zavod za kulturne dejavnosti). Ustanovila sta ga producent Danijel Hočevar ter scenarist in režiser Damjan Kozole , kot eno prvih neodvisnih filmsko produkcijskih hiš v Sloveniji in bivši Jugoslaviji. Leta 1993 je bil ustanovljen še Vertigo,

V produkciji ali ko-produkciji Emotionfilma je nastalo 25 celovečernih filmov, med drugim tudi filme Rezervni deli (predstavljen v tekmovalnem programa Berlinala 2003) in Delo osvobaja, oba je režiral Damjan Kozole, Kruh in mleko (nagrada Lev bodočnosti na filmskem festivalu v Benetkah 2001) Jana Cvitkoviča, Ruševine in V leru Janeza Burgerja, Sem iz Titovega Velesa Teone Mitevske, Sivi kamion rdeče barve Srđana Koljevića, Predmestje Vinka Moederndorferja, Samotarji Davida Ondrička…

Filmi so prejeli številna mednarodna priznanja in nagrade ter bili prikazani na številnih filmskih festivalih.

Danijel Hočevar, je bil leta 2001 izbran med “Ten Producers To Watch” ameriške strokovne filmske revije Variety. Je tudi član Evropske filmske akademije.

Celovečerni filmi (izbor):

Estrellita – pesem za domov

Za vedno, režiser Damjan Kozole, 2007 (v post-produkciji)
Sem iz Titovega Velesa, režiserka Teona Mitevska, Makedonija – Slovenija – Francija – Belgija, 2007
Karavla, režiser Rajko Grlić, Hrvaška – Slovenija – Bosna-Hercegovina – Makedonija – Srbija – Velika Britanija – Madžarska, 2006
Delo osvobaja, režiser Damjan Kozole, 2005
Predmestje, režiser Vinko Möderndorfer, 2004
Sivi kamion rdeče kamion, režiser Srdjan Koljević, Srbija – Slovenija – Nemčija, 2004
How I Killed A Saint, režiserka Teona Strugar Mitevska, Makedonija – Slovenija – Francija, 2004
Ruaevine, režiser Janez Burger, 2004
Desperado Tonic, režiserji Boris Petković, Varja Močnik, Hanna A. W. Slak and Zoran Živulović, 2004
Pod njenim oknom, režiser Metod Pevec, 2003
Rezervni deli, režiser Damjan Kozole, 2003
Kruh in mleko, režiser Jan Cvitkovič, 2001
Oda Prešernu, režiser Martin Srebotnjak, 2001
Samotarji, režiser David Ondriček, Češka republika – Slovenija, 2000
Porno Film režiser Damjan Kozole, 2000
V leru, režiser Janez Burger, 1999
Carmen, režiser Metod Pevec, 1995