Kolosej

Konec nasilja

The End of Violence
triler
Na sporedu od: 16.9.1999, Kolosej Ljubljana
2h / 120min
Scenarij: Nicholas Klein, Wim Wenders
Režija: Wim Wenders

Konec nasilja

Plačana morilca naj bi s tega sveta spravila uspešnega filmskega producenta Mika Maxa (Bill Pullman), ki je zaslovel s filmi, polnimi nasilja. Čeprav je bila njegova ugrabitev brez napak, pa naslednji dan odkrijejo obglavljeni trupli ugrabiteljev. Primer rešuje policijski inšpektor Doc Block (Loren Dean). Iz danih podatkov zaključi, da se je Mike Max nekako rešil in ustrelil ugrabitelja v glavo.
Nekdo pa je le videl, kaj se je v resnici zgodilo. Bivši NASIN uslužbenec, Ray Bering (Gabriel Byrne), je bil priča zločinu. V svojem skrivnem laboratoriju, v observatoriju Griffith Parka, ima namreč nadzorno sobo. Sistem totalnega nadzora , ki ga Ray razvija, naj bi za vselej pometel z današnjim nasiljem. Toda slike, ki jih ujame v svojo kamero, so preveč meglene. Kmalu spozna, da tudi njega opazujejo. Nasilja ni težko identificirati, še posebej v Los Angelesu - prestolnici izgredov in krvavih zločinov bogatih in slavnih -, ne. Hollywood je nasilje spremenil v dobičkonosno industrijo. Filmi, v katerih prevladujejo umori in nasilje, so moderni in priljubljeni.
Producent Mike Max (Bill Pullman) je svojo kariero in bogastvo zgradil prav na takih filmih. Njegovo materialno bogastvo in položaj v visoki družbi sta postavljena nasproti modremu nebu, s palmami obdanimi bulevarji in vročim kalifornijskim soncem. Mikovo ženo Paige (Andie MacDowell) bleščeče življenje hkrati privlači in odbija. Toda nasilje se nenadoma preseli s filmskega platna v resnično življenje.
Je bila ugrabitev splet nesrečnih okoliščin ali je bila načrtovana? Za preiskavo zločina je odgovoren detektiv Doc Block (Loren Dean), nekoč obetavni zdravnik, ki se je odpovedal študiju zaradi bleščečega hollywoodskega življenja. Doc se poveže z briljantnim računalniškim strokovnjakom, Rayem Beringom (Gabriel Bryne), čigar tajno delo se izkaže ne samo za koristno in plemenito, temveč tudi za nevarno in uničujoče. Poleg njiju so v nevarni igri vpleteni še rap zvezda Six (K. Todd Freeman), revolucionarna pesnica Kenya (Nicole Parker), mehiški imigranti in salvadorska služkinja (Marisol Padilla Sanchez), FBI operativci ter lepa kaskaderka Cat (Traci Lind).
Umetnost in življenje si prideta navzkriž, ko nasilje pokaže svoj pravi obraz in združi usode teh ljudi. KONEC NASILJA potuje po blodnjaku strahov, želja in nenavadnem spletu okoliščin.
KONEC NASILJA je projekt režiserja Wima Wendersa in scenarista Nicholasa Kleina. Klein in Wenders sta že stara znanca. Spoznal ju je pevec U2, Bono. Po njegovi zgodbi sta Klein in Wenders začela pripravljati znanstveno-fantastični film THE BILLION DOLLAR HOTEL. Glavni vlogi v tem težko pričakovanem futurističnem trilerju bosta odigrala Mel Gibbson in Milla Jovovich.
"Spomladi 1996 sva prišla v L.A., da bi začela s projektom, vendar sva kmalu spoznala, da bova zanj potrebovala veliko več časa. Ker nisem hotel sedeti križem rok, sem predlagal, da bi začela pisati nov scenarij za drug film," se spominja Wenders.
"Ker sva že dve leti in pol sodelovala skupaj, sva imela velikokrat priložnost izmenjati mnenje. Oba sva izrazila zaskrbljenost nad naraščajočim nasiljem v filmski industriji, kar sva želela prikazati v prihodnjem projektu. Najbolj naju je privlačila zamisel o prodajanju nasilja kot pa nasilje samo. Hotela sva govoriti o nasilju, ne da bi ga prikazala. To je bil najin namen," razmišlja Klein.
"Filmska industrija je dandanes preplavljena z nasiljem, ki je tako postalo njen nepogrešljiv del. Filmi kar tekmujejo v tem, kateri ga bo najbolj eksplicitno prikazal in tako prekosil ostale. To je del poklica, ki ga tudi jaz opravljam," dodaja Wenders.
Režiser in scenarist sta morala ustvariti privlačno zgodbo in junake, če sta hotela čimbolje prikazati nasilje, ne da bi ga tudi zares pokazala. Kar je bil po Wendersovem mnenju dokaj nenavaden pristop: "Ponavadi začneš z zgodbo, v njo postaviš like in jih potem razvijaš glede na filmsko zgodbo. Midva sva naredila ravno obratno. Imela sva temo - nasilje, ki je rdeča nit filma. Kako napišeš zgodbo o nasilju, ne da bi to postalo gonilo filma? Najprej sva izbrala naključne like, ki nimajo nobene zveze. Zgodba se razvije iz njihovih različnih življenj. Kljub temu pa imajo nekaj skupnega: izkušnjo z nasiljem."
Wenders poudarja, da KONEC NASILJA ni eden tistih tipičnih filmov, ki nosijo sporočilo: "Upam, da se bodo življenjske zgodbe filmskih junakov dotaknile gledalcev na zelo osebni ravni in da bodo začeli drugače razmišljati o nasilju. To je preveč zapleten problem in se ga ne da rešiti s preprostim pro et contra. Z Nicholasom sva ga poskušala prikazati iz fenomenološkega stališča; kakšen je njegov namen. Nasilje je postal potrošniški izdelek. Ali ga uporabljate ali pa ne."
Wenders je bil navdušen nad izzivom, kako združiti vse naštete koncepte v eno: "Film bi težko uvrstil v en sam žanr. Večina mojih filmov presega meje nekega žanra. KONEC NASILJA ima na primer prvine tako trilerja kakor komedije."
Scenarij je bil napisal v enem mesecu, snemanje pa se je začelo že čez štiri tedne. Wenders je imel takoj izbrane igralce za tri glavne like. Bill Pullman je dobil vlogo Mika Maxa, človeka, ki zaide v nevarnost, vendar na koncu zaživi novo življenje. To je bila osrednja vloga, ki je zahtevala izkušenega igralca. Bill Pullman je igral zelo različne vloge, od hudobnežev do romantičnih likov. V Dahlovem noir trilerju THE LAST SEDUCTION je igral hinavskega oportunista; v DNEVU NEODVISNOSTI ameriškega predsednika; jazz glasbenika v Lynchovem LOST HIGHWAY...
"Billa Pullmana sem videl dvakrat: prvič v Dnevu neodvisnosti in dva dni kasneje v Lost Highway. Ni lahko doseči takega igralskega razpona. Bil je izredno prepričljiv. Ko je vstopil v sobo, sem takoj vedel, da se nisem zmotil. Njegov lik je sprva mogočen, šarmanten in aroganten, nato pa se prelevi v ponižnega in nežnega. Bill je zelo dobro odigral vlogo," se spominja Wenders.
Pullman si je želel sodelovati s slavnim režiserjem, potem ko je videl PARIS, TEXAS. "Film je pomenil veliko prelomnico v moji karieri. Takrat sem ravno igral v off-broadwayski predstavi Sama Sheparda. PARIS, TEXAS je na zelo zanimiv načini prikazal Shepardove zamisli. Takrat sem se resno začel zanimati za delo z Wimom." Billa Pullmana je najbolj pritegnil zanimiv scenarij in seveda lik Maxa, ki se na koncu kakor feniks vzdigne iz pepela in zaživi novo, boljše življenje.
Njegovo filmsko ženo igra Andie MacDowell. Wim Wenders jo je prvič opazil na cannskem filmskem festivalu, v filmu SEKS, LAŽI IN VIDEOTRAKOVI: "Takrat sem bil predsednik žirije. Steven Soderbergh je bil nagrajen z zlato palmo. Andie MacDowell je bila takrat še neznana igralka, vendar je name naredila zelo velik vtis. Od takrat naprej sem videl večino njenih filmov. Snemanje z Andie je podobno sodelovanju s starim znancem. Znan sem po svoji molčečnosti in nekaj igralcev se je že pritožilo zaradi tega. Z Andie sem še najmanj govoril od vseh, pa se ni še nikoli pritožila."
Ona priznava, da jo je njegova molčečnost na začetku kar strašila: "Pred začetkom snemanja sva šla na pijačo. Jaz sem kar naprej klepetala, on pa je bil čisto tiho. Samo gledal me je... Vendar se je na koncu le unesel. Zelo je nadarjen in njegovi filmi so nekaj posebnega. Zelo sem si želela sodelovati z njim. Kar pa se tiče nasilja, ljudje vedno krivijo koga drugega, nikoli pa se ne vprašajo, koliko k temu sami pripomorejo. Paige je neizživeta ženska. Odpovedala se je karieri, da bi se poročila z bogatašem. Počuti se podcenjeno, brez lastne volje. Ko začne njen mož propadati, postaja vedno bolj kruta, kar se kaže v njenem načinu ličenja in oblačenja. Tokrat sem prvič igrala tak lik. Paige ima diamantne verižice, zaprstnice in prstane. Nikoli se ne loči od njih. Celo ko plava, ne. Njena oblačila so draga in seksi."
Ray Bering je računalniški strokovnjak, ki opazuje nasilje nad Maxom in Paige. Je vodja skrivne operacije, ki bo spremenila tudi njegovo življenje. Beringa igra irski igralec, scenarist in producent Gabriel Byrne. "Ray je najbolj osamljen lik v zgodbi. Zanj se nikoli ne ve, o čem razmišlja. Gabriela sem videl v mnogih filmih. Zadnji se je imenoval THE USUAL SUSPECTS. Srečal sem ga na isti dan, ko sva se z Nicholasom odločila za pisanje scenarija. Odšla sva v Viper Room, kjer so me v temi predstavili nekemu igralcu. Bil je Gabriel. Med pogovorom sem odkril, da je on še najbolj primeren za vlogo. Ko sva z Nicholasom odhajala iz kluba, sva oba naenkrat rekla: Ray! Gabriel je bil najbolj primeren za lik Raya. Tako je bila vloga oddana, še preden je bila napisana prva stran scenarija," razlaga Wenders.
Isto mnenje je imel Byrne o Wendersu: "Takrat sem ga prvič srečal. Nisem vedel, s kom imam opravka. Ko sem prebral scenarij, sem bil zelo navdušen. Bering je računalniški genij, ki se ne zaveda svoje nadarjenosti. Postane del mašinerije, ki je posamezniku zmožna vzeti svobodno voljo. Vse pod pretvezo ljudskega blagostanja, v resnici pa vsi mislijo le na lasten dobiček. 1987 sem v Parizu videl WINGS OF DESIRE (Nebo nad Berlinom). Že takrat sem vedel, da bi rad snemal z Wendersom. Od takrat naprej sem spremljal njegovo delo. Je eden redkih režiserjev, čigar filmi so polni poetike. Zelo zanimivo je bilo opazovati, kako lahko majhen obrat kamere spremeni navadno podobo v surrealistično. Wendersovo delo je v marsičen podobno slikarjevemu."
Kar Wenders tudi sam priznava: "Zelo veliko razmišljam v slikah, na primer o prizoru, igralčevem izrazu na obrazu in osvetlitvijo. Pred snemanjem pa se vseeno ne obremenjujem s tem, kakšen bo izdelek videti na koncu. Filmi začenjajo dobivati svojo podobo šele prvi teden snemanja. Sem proti dodelanim zamislim, ker moraš potem siliti igralce v neko določeno igro, do podrobnosti načrtovati snemanje..."
Producent Klein večkrat opomni na večrasno sestavo losangeleških prebivalcev, razkol med revščino in bogastvom ter vse bolj naraščajočim nasiljem: "Naš namen je bil odpreti oči, brez pridiganja o morali. V Los Angelesu obstaja več različnih vidikov nasilja: Latinoameričani, črnci, belci, bogati, revni, resnično nasilje in uporaba nasilja v komercialne namene. Želeli smo prikazati, kako ljudje z dobrimi nameni postanejo slabi in kako se lahko hudobneži spreobrnejo. Ko govorimo o nasilju, imamo v mislih filmsko nasilje, prav nič pa se ne razburjamo, ko nas med vožnjo po Sunset Bulevarju z jumbo plakatov spremljajo filmske zvezde, oborožene s pištolami. Le kako smo prišli tako daleč, da se je največje medijsko mesto na svetu spustilo na tako raven?"
Filmsko dvojnico Cat v Maxovem filmu SEME NASILJA igra Traci Lind: "Cat je zelo močna osebnost. Nikogar ne pusti v svojo bližino, razen Doca. Deana sem že prej poznala, vendar nisva še nikoli imela priložnosti sodelovati. Prvič je prišel v Los Angeles zaradi snemanja filma BILLY BATHGATE. Pol leta pred to vlogo je celo hodil z mojo sostanovalko. Najina pota so se tako včasih križala. Dean je Wimu poslal kaseto s svojim delom."
Taista kaseta in pa Deanova vloga v Apollu 13 sta Wendersa prepričali, naj mu zaupa vlogo Doca: "Lorena sem poznal edino po Apollu 13, kjer je pustil name velik vtis. Lik Doca zahteva določeno mero naivnosti in zagnanosti, vendar brez cinizma. Loren se mi je zdel ravno pravšnji zanj."
Čeprav se je Dean poskušal dobiti z Wendersom pred snemanjem, je bilo videti, kot bi se vse zarotilo proti njemu. Vendar je dobil vlogo, čeprav ga režiser ni videl. Dean je priznal, da je velik Wimov oboževalec in da si je WINGS OF DESIRE ogledal kar 35-krat. Lik Doca spominja Deana na vloge Jimmyja Stewarta: "Doc je vljuden in prijazen - malo je podoben tistim tipičnim vaškim fantom - obenem pa zelo oster. Take vloge so zelo zanimive."

Režiser WIM WENDERS se je rodil 14. avgusta 1945 v Düsseldorfu. Najprej se je vpisal na študij medicije in filozofije, vendar se je leta 1967 prepisal na Visoko šolo za film in televizijo (Hochschule für Film und Fernsehen) v Münchnu, za katero je režiral nekaj kratkometražnih filmov. Tri leta kasneje je posnel svoj prvi celovečerni film, SUMMER IN THE CITY, s katerim je zaključil študij. Od 1968 do 1971 je napisal številne članke za Süddeutsche Zeitung, Twen in Filmkritik. Leta 1971 sta z Rainerjem Wernerjem Fassbinderjem in še nekaj režiserji ustanovila Filmverlage des Autoren. Štiri leta kasneje je Wenders ustanovil svojo lastno produkcijsko hišo. V poznih 70-ih je sprejel Coppolovo ponudbo za režiranje HAMMETA, posnetega po biografiji Dashiella Hammetta. V ZDA je posnel še NICK"S MOVIE, portret znanega filmskega ustvarjalca Nicholasa Raya, ki ga Wenders zelo občuduje, in PARIS, TEXAS, ki govori o nostalgiji in izgubljeni sreči. 1986 je v Berlinu posnel WINGS OF DESIRE, kasneje pa še UNTIL THE END OF THE WORLD in FAR AWAY, SO CLOSE! Za njegove zasluge so mu na sorbonnski univerzi podelili častni doktorat.

Filmografija Wima Wendersa

1967 SCHAUPLÄTZE (kratkometražni)
1968 SAME PLAYER SHOOTS AGAIN (kratkometražni)
1969 SILVER CITY; ALABAMA: 2000 LIGHT YEARS, 3 AMERIKANISCHE LP"S (vsi kratkometražni)
1970 POLIZEIFILM (kratkometražni); SUMMER IN THE CITY
1971 THE GOALKEEPER'S FEAR OF THE PENALTY
1972 SCARLET LETTER
1973 ALICE IN THE CITIES
1974 AUS DER FAMILIE DER PANZERECHSEN/DIE INSEL
1975 WRONG MOVE
1976 KINGS OF THE ROAD (nagrada kritkov na cannskem filmskem festivalu)
1977 THE AMERICAN FRIEND
1980 NICK'S FILM - LIGHTNING OVER WATER
1978-82 HAMMETT
1982 THE STATE OF THINGS (zlati lev v Benetkah)
REVERSE ANGLE; CHAMBER 666 (oba kratkometražna)
1984 PARIS, TEXAS (zlata palma na cannskem filmskem festivalu)
1985 TOKYO-GA (dokumentarec)
1987 WINGS OF DESIRE (nagrada za najboljšega režiserja na cannskem filmskem festivalu)
1989 AUFSEICHNUNGEN ZU KLEIDERN UND STÄDTEN (dokumentarec)
1991 UNTIL THE END OF THE WORLD
1992 ARISHA, THE BEAR AND THE STONE RING (kratkometražni)
1993 FARAWAY, SO CLOSE! (nagrada režije na cannskem filmskem festivalu)
1995 LISBON STORY; BEYOND THE CLOUDS (z M. Antonionijem)
1996 "LIGHT" OF BERLIN (s študenti Visoke šole za film in televizijo)
1997 KONEC NASILJA
1999 THE BILLION DOLLAR HOTEL - film je v postprodukciji

Producent in scenarist NICHOLAS KLEIN je začel kariero s pisanjem dram. V New Yorku je obiskoval University Film School in The Public Theatre, pod okriljem Josepha Pappa.
Že zelo zgodaj je začel pisati scenarije, najprej za Elliota Kastnerja, za katerega je napisal SOMEONE ELSE in BLOCKBUSTER.
Kasneje se je posvetil različnim žanrom. Napisal je triler o genetskem inženiringu ELIXIR, DELTA OF VENUS o življenju in delu Anais Nin, akcijsko avanturistični ICE RIDER in romantično komedijo ONE LAST THING.
Nicholas Klein je občasno delal tudi za Paramount, za katerega je pisal scenarije za nanizanke, kot sta MacGYVER in FRIDAY NIGHT MYSTERIES SERIES.
Zadnjih pet let je sodeloval s pevcem skupine U2, Bonom, s katerim sta napisala scenarij THE MILLION DOLLAR HOTEL, ki je tako postal drugi del ambicioznega projekta, imenovanega THE BILLION DOLLAR HOTEL.

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Bodi prvi in napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.