Dvigni

dober film, bizarno življenje.
Ko se trije mandelci, bodybuilderji odločijo, da bodo "doerji" torej tisti, ki bodo fokusirano naredili načrt in ga speljali do konca, po mantri kvazi uspešnega Wu-ja, o katerega uspešnosti nihče sicer ne dvomi, a v resnici tudi nihče nič ne ve, in si s tem zagotovili svoje ameriške sanje, se življenje pokaže v svoji najbolj bizarni luči. Celo tako daleč, da nas mora film po ameriško stalno opozarjati, da je dogajanje na platnu popolna resnica, ki se je odvila sredi 90-ih let. Situacije so tako neverjetne, da so komične. Fantje bi šli celo preko trupel, da bi dosegli svoje. To jim pripada. Nič več in nič manj. Ne zmenijo se niti za to, da jim okolica sporoča, da pač nimajo šol in ne znanja za boljše življenje. To je samo mentalna ovira. Treba jo je odstraniti ali obiti, Saj je vendar bistvo ameriških sanj, da uspejo ravno tisti, ki so brez uradne izobrazbe, tisti z dna družbene lestvice. Majhen človek, ki prileze na vrh in je CAR. Dovolj je, da trdo dela in sledi cilju, pa mu bo uspelo.Garantirano!! Treba je verjeti. Mantra neoliberalizma in neokapitalizma, ki jo vse prepogosto slišimo tudi pri nas! Zveni znano. Gre za vrsto vere, pravzaprav kar religije, ki je tudi osrednja rdeča nit. Od treh sledi eden uradni veri, torej cerkvenim naukom ali bolje Jezusu, bivši kaznjenec, spreobrnjenec, pripadnik anonimnih alkoholikov, ki "pade z voza" zaradi slabe vesti in postane šibek člen tima, naivčina, nežni velikan, ki ga lahko uporabiš kot orodje. Ali kot krivca. Samo s prstom pokažeš nanj, pa je že kriv. Drugi, ki ni zapisan ne uradni niti neo religiji, pač pa ima svoje lastne cilje. V bistvu je plačanec. Ima svojo ceno zato igra igro. Tretji, možgani in gonilna sila, glavni strateg in gorečnež. Scenariji iz filmov so zanj biblija, vzorniki pa Rambo, Scarface, "tough guyi", ki so uspeli iz nič. Nič ga ne zmoti. Hoče uspeti, mora uspeti, za vsako ceno. In to kirurško. Mokre sanje managerjev po vsem svetu. Doseže vse. Po uspešno izvedeni akciji celo prodaja svoj recept naslednji generaciji. Ustvarja "Mini me"-je. Žal vsaka taka zgodba doživi svoj konec. In prst krivde se obrne. Fraza "Do or die" ali po naše naredi ali crkni pomeni dobesedno to. Policija se končno zbudi in gre v akcijo, sicer pozno a vendarle. V čistem ameriškem stilu, s celotno ekipo s specialci vred , ki so naspidirani že ko poskačejo iz kombijev in gredo v lov v polni bojni opremi za glavnim igralcem. Polovi ne le tri akterje pač pa tudi pravnega pomočnika ki je bil v ozadju. A le s pomočjo glavne žrtve. Tudi sam že dolgo igra to igro, je izvorni greh, po rodu je žid iz Columbije, kaj pa drugega, stereotipna kombinacija starodobne in novodobne mafije, se skesa in prizna skrit račun v davčni oazi, saj dobro ve da bo to naslednji cilj preganjanega. Seveda ga dobijo. Njegova izjava: "Ali je to vse zame?" ob pogledu na kordon policistov na letališču daje slutiti, da je kljub porazu še vedno zmagovalec, ki v zaporu kljub bližajočemu se koncu, še vedno razmišlja kako se bo izvlekel in uspel. In uspel bo.