Drobižki

Na majhni, mirni jasi sredi gozda je mlad par ravno končal s piknikom. Fant počiva pod borovci, njegovo nosečo dekle pa se sladka z jagodami. Nepričakovano nastopijo popadki in nemudoma odhitita v bolnišnico, za seboj pa pustita ostanke piknika, med katerimi je tudi posoda s sladkorčki. Istočasno se komaj rojena, a neustrašna pikapolonica, ki se je izgubila v gozdu in so jo ujele muhe, zateče na varno v posodo s sladkorčki. Naslednji dan se znajde ujeta sredi bitke za kocke sladkorja med dvema kolonijama mravelj – črnimi in rdečimi. Spoprijatelji se z eno izmed črnih mravelj, Mandibulo, in ji pomaga braniti mravljišče pred napadom strašne vojske rdečih mravelj, ki jo vodi okrutni Butor.

Drobižki so ugledali luč sveta kot kratek film. Pozneje so ga razvili in razširili v odlično animirano televizijsko serijo, opevano s strani kritikov, ki ni osvojila le Francije, ampak tudi druge dele sveta. Izredno priljubljenost lahko pripišemo predvsem medkulturni in medgeneracijski univerzalnosti zgodbe. Po seriji sta avtorja ustvarila še celovečerni film, ki po izvrstnosti niti malo ne zaostaja za serijami.

Liki

	Mandibula je vodja kolonije črnih mravelj, ki vzame osirotelo pikapolonico pod svoje okrilje in ji ponudi dom v svoji skupnosti.
	Mlada in brezskrbna pikapolonica Pikapolonica se ujame v zapletene in nevarne situacije, v katerih se nauči, da kljub majhnosti lahko dosežeš velike stvari.
	Butor je varljiv, odločen in krut. Njegov cilj je ujeti črne mravlje in jim ukrasti dragoceni sladkor.

Iz prve roke

»Hotela sva narediti akcijski/pustolovski film, nekaj podobnega Gospodarju prstanov v svetu žuželk z edinstvenim slogom /…/.«

»Nisva želela, da bi bili liki preveč realistični ali preveč karikirani. Najin cilj je bil, da doseževa občutljivo ravnovesje med resničnimi informacijami, ki temeljijo na video dokumentaciji, in poenostavljenim oblikovanjem. Odločila sva se, da se odrečeva dialogom, ker sva hotela ustvariti bolj dokumentarec kot pa klasični animirani film. Hotela sva ohraniti resnične insekte brez obrazne mimike (ne govorijo, se ne smejijo, mrščijo, mežikajo …) in se izogniti njihovemu počlovečenju.« - Hélène Giraud in Thomas Szabo, režiserja

»Cilj filma je univerzalnost, osnovana na animaciji, ki ni kulturno pristranska. /…/ Film Drobižki je namenjen širši publiki, najprej in predvsem otrokom, vendar pa ne izključno njim. /…/ Odrasle bodo zabavali nekonvencionalni humor, filmska estetika in reference na filmske klasike.« - Philippe Delarue, producent

Kritike

»Umetniški animirani film Drobižki, ki se je oddaljil od sodobnih konvencij, vendar pa gledalca vseeno omami in zabava, je še en primer, kako Francozi ustvarjajo animacije nekoliko drugače od ostalih in včasih tudi bolje.« - Hollywood reporter

»Saga brez dialogov, ki jo spremljajo briljantni zvočni efekti, junaška glasba in očarljiva animacija. To so sredstva za pripovedovanje enostavne, a neskončno domiselne zgodbe.« - Lisa Nesselson, Screen International