Drakula: Skrita zgodba

“Včasih svet ne potrebuje še enega junaka.
Včasih potrebuje … pošast.”
—Princ Vlad III, Drakula: Skrita zgodba

Skoraj celo stoletje po prvi filmski uprizoritvi zgodbe o Drakuli, ki je v trenutku uročila občinstvo, se ena izmed najbolj hipnotičnih legend v velikem slogu vrača na kino platna. Tokratna adaptacija prinaša svežino, saj iz povsem nove perspektive prvič v zgodovini odgovarja na vprašanje o samem izvoru Drakule. Akcijska avantura Drakula: Skrita zgodba je tako tudi glasnik nove dobe, v kateri pošasti doživljajo pravi filmski preporod in skrbijo za pospešen utrip gledalcev.

Film Drakula: Skrita zgodba nam razkrije zgodbo o izvoru najbolj slavnega nesmrtnika, pred katerim vsi trepetamo, ko zaide sonce. Luke Evans (Hitri in drzni 6, Hobit) se tako v filmu preobrazi iz zakletega moža, ki ga zgodovina pozna kot Vlada “Nabadalca”, v vsemogočno bitje noči.

Piše se leto 1462. Transilvanija uživa v obdobju miru pod vladavino pravičnega in v boju utrjenega Vlada III, princa Vlaške, ter njegove ljubljene in pogumne žene Mirene (Sarah Gadon – Neverjetni Spider-Man 2). Skupaj sta dosegla sporazum o miru in zagotovila, da je njuno kraljestvo varno tudi pred Osmanskim cesarstvom, ki se v želji po globalni prevladi nenehno širi.

Ko sultan Mehmed II. Osvajalec (Domenic Cooper – Mamma mia, Prvi maščevalec: Stotnik Amerika) za svojo vojsko zahteva 1.000 vlaških otroških bojevnikov, vključujoč edinega sina princa Vlada, mora slednji sprejeti težko odločitev. Ali bo sledil tradiciji in žrtvoval sina, kot je to pred leti naredil njegov oče, ali pa bo se bo obrnil k temačnim silam in porazil Turke. Vendar pa bo s tem pogubil svojo dušo in postal suženj teme.

Vlad se po pomoč zateče k demonu (Charles Dance – Igra prestolov) in sklene faustovsko kupčijo – tri dni bo imel na voljo moč stotih mož, hitrost padajoče zvezde in pomoč vseh bitij noči, da bo lahko premagal svoje sovražnike. Ob vsem tem pa bo nenehno čutil neizmerno željo po človeški krvi. Če se bo uprl želji po krvi, se bo ob koncu tretjega dneva spremenil nazaj v običajnega človeka, v tem času pa bo morda uspel rešiti svoje ljudi in kraljestvo. Če se skušnjavi ne bo uspel upreti in bo okusil človeško kri, bo prisiljen životariti v sencah teme in se do konca časa hraniti samo s človeško krvjo. Še pred tem pa bo uničil vse, kar ljubi in kar mu je pri srcu.

Gospodar nesmrtnih se vrača domov

Vse od izida romana Drakula, ki ga je leta 1897 napisal irski pisatelj Bram Stoker, je ta priljubljeni lik zaživel tako v številnih filmskih adaptacijah in animacijah kot tudi v literarnih delih in glasbi. Danes je pravzaprav enako aktualen, kot je bil skoraj 120 let nazaj, ko je njegov avtor sprožil ta kulturni fenomen. Kljub vseprisotnosti in priljubljenosti Drakule pa je zanimivo, da se zgodba o njegovem izvoru oziroma nastanku do sedaj še ni pojavila na filmskem platnu.

Prav vprašanje o izvorni zgodbi Drakule je premamilo producenta Michaela De Luco: »Kot otrok sem vedno želel vedeti, kdo je spremenil Drakulo v vampirja. Spraševal sem se: 'Je bil on prvi in kje so bili drugi vampirji?' Izvrstno neodgovorjeno vprašanje, ki ga ne razloži niti Bram Stokerjev roman.”

Zgodovinsko gledano je bil Universal Pictures prvi studio, ki je lik Drakule ponesel na filmsko platno leta 1931, zato se s filmom Drakula: Skrita zgodba ta gospodar nesmrtnih v prenesenem pomenu vrača domov. De Luca razloži: »Universal se je zdel povsem naravna in logična izbira. Studio se namreč ponaša z bogato zgodovino filmov o pošastih, katere je počastil z najnovejšo adaptacijo Drakule.«

Želja, da Drakulo ponesejo na do sedaj neznani teritorij, je postala vodilo celotne produkcije. Režiser Gary Shore je o svojem prvem celovečernem filmu povedal: »Želeli smo najti nove načine raziskovanja mitologije o vampirjih, ki bi bila neodvisna od korenin slednje. To je pustolovska zgodba. Vidimo, kako Vlad reagira v določenih situacijah glede na odločitve, ki jih je v tem času primoran sprejeti. Opazujemo ga, kako se bori s težkimi odločitvami, ki vplivajo tako na njegovo ženo in sina kot tudi na celotno kraljestvo.«

Vladove odločitve ga peljejo proti njegovi diabolični usodi in sprejetju ultimativne žrtve. V tej zgodbi je veliko človečnosti, kar sicer ne bi pričakovali od Drakule. Vendar pa so ravno čustva tista, ki ga vodijo. Od trenutka, ko spoznamo Vlada, ga vidimo kot človeško bitje – kot moškega, ki je sposoben biti prav tako ljubeč kot tudi nasilen.