Divji in zadeti

Brian Jones (igra ga Leo Gregory) ni bil le "Rolling Stone", ampak njihov ustanovni član, vodja, vizionar in najbolj nadarjen glasbenik v skupini. Poleg Micka Jaggerja in Keitha Richardsa je bil gonilna sila zgodnjih Rolling Stonesov, angleške skupine, ki je v prvi polovici šestdesetih let skupaj z Beatli angleški rokenrol ponesla v svet.

Jones je bil med tremi vodilnimi člani največja uganka, najtežje ga je bilo definirati, toda za mnoge je bil duša skupine, glasbeni genij. Šestdeseta leta je zajemal z veliko žlico, toda njegov padec je bil enako hiter kot vzpon. Od prvih dosežkov slave je v manj kot sedmih letih postal senca samega sebe, odročen in nedostopen. Leta 1969 so ga pri 27-ih letih našli mrtvega v bazenu. Smrt naj bi zakrivili alkohol in mamila. Brian Jones je bil prvi med rok zvezdniki, ki so na prelomu desetletja umrli v rosni mladosti.

Režiser in producent Stephen Woolley je deset let proučeval skrivnostne okoliščine, v katerih je umrl slavni glasbenik. Najel je zasebne detektive, ki so se pogovorili s pričami. Frank Thorogood, ki je pri glasbeniku opravljal zidarska dela, je umor priznal na smrtni postelji.

Divji in zadeti je prvi film režiserja Stephena Woolleyja, ki je sicer bolj znan kot producent režiserja Neila Jordana. V filmu je poskušal rekonstruirati nemirno življenje ustanovitelja Rolling Stonesov in prijatelja Boba Dylana in Jima Hendrixa. V glavnih vlogah so zaigrali Will Adamsdale (Andrew Loog Oldham), Ras Barker (Lodger), Paddy Considine (Frank Thorogood), Nathalie Cox (Gretal), Luke de Woolfson (Mick Jagger) in Leo Gregory (Brian Jones).

Film je bil prikazan na več festivalih (Toronto 2005, Edinburgh 2005), med drugim tudi na ljubljanskem (v sekciji Obzorja), in je prejel kup nominacij (zlatega Hitchcocka za režijo in Empire Award za najboljši britanski film in najboljšega novinca).

O glavnih igralcih

Leo Gregory (Brian Jones) je začel igrati pri 13-ih letih, v celovečercu Dragulji, romantični drami Rogerja Younga, posneti po romanu Danielle Steele.

Pred Divjimi in zadetimi je na Novi Zelandiji končal trimesečno snemanje Perfect Creature Glena Standringa. Ob Elijahu Woodu je zaigral glavno vlogo v Green Street Lexi Alexander in v Tristanu in Izoldi v produkciji Ridleyja Scotta. Kritike je navdušil z Out of Control Dominica Savagea. Primerjali so ga celo z De Nirom.

Igral je tudi v romantični komediji Susie Gold Richarda Cantorja, Oktan - sekta smrti Marcusa Adamsa in z bafto nagrajenim When I Was Twelve Dominica Savagea. Med drugim je nastopal v gledališču (Royal Court, Hampstead Theatres) in na televiziji: From Bard to Verse (BBC3), Menace (Channel5) in The Jury (ITV).

Paddy Considine (Frank Thorogood), rojen v Angliji, se je, preden je zajadral v igralske vode, preživljal kot fotograf. Uspešno je debitiral leta 1999 s komično dramo Soba za Romea Brassa Shanea Meadowsa. Leto pozneje je navdušil z vlogo Alfieja v drami Zadnje zatočišče Pawla Pavlikovskega. Kmalu se je vrnil k lahkotnejšim žanrom. Posnel je romantično komedijo Rojeni romantiki, črno komedijo Happy Now in Peklenska družina. V odličnih 24-urnih žurerjih Michaela Winterbottoma je zaigral menedžerja skupine New Order Roba Grotona.

Prvo glavno vlogo je imel v priljubljeni delno biografski drami Jima Sheridana V Ameriki. Leta 2004 so ga za vlogo v odmevnem Moje ljubezensko poletje Pawla Pavlikovskega nominirali za igralca leta. Za odlično dramo o maščevanju Čevlji umrlega Shanea Meadowsa so ga nominirali za isto nagrado in mu podelili naslov najboljšega igralca.

Igral je tudi v trilerju Hypnotic Nicka Willinga ter se pojavil v kratkem My Wrongs 8245-8249 and 117 Chrisa Morrisa in v videospotu skupine Coldplay za pesem God Put a Smile on Your Face. Slovensko občinstvo se ga spominja po Legendi o boksarju Rona Howarda.

O režiserju

Stephen Woolley (producent/režiser) ni novinec v filmskem svetu, čeprav je biografski Divji in zadeti njegov režiserski prvenec. Zajtrk na Plutonu Neila Jordana je že 23. film, pri katerem sodeluje.

V več kot dvajsetih letih ustvarjanja je Woolley produciral prek 20 filmov. Krvava prekinitev in Zajtrk na Plutonu sta le zadnja v nizu, ki jih je posnel v sodelovanju z režiserjem Neilom Jordanom. Prvi je bil The Company of Wolves leta 1983, sledili pa so mu Igralci s sirom Michaelom Cainom in Dylanom Moranom, Hazarder, z oskarjem nominirani Konec afere, Michael Collins, velika uspešnica Intervju z vampirjem (več kot 250 milijonov dolarjev prihodka), dobitnik oskarja Igra solz (65 milijonov dolarjev samo v Ameriki), večkrat nagrajeni Nasmeh Mone Lise, High Spirits, Čudež in Mesarček.

Woolley je začel kariero na pravem mestu, poleti 1976, v enem od londonskih kinematografov. Trgal je vstopnice, prodajal sladoled in pomagal pri vodenju kina. Po sodelovanju z The Other Cinema je sestavljal program v svojem lastnem kinu, imenovanem The Scala, znanem po raznolikem, izvirnem in zanimivem programu. Pisal je tudi filmske kritike, pomagal urejati filmski časopis in produciral televizijsko serijo za Channel 4 The Worst of Hollywood. Leta 1982 je z Nikom Powllom ustanovil Palace Video in pod njegovim okriljem izdal naslove, kot sta Eraserhead in Mefisto. Leto pozneje je podjetje tržilo in distribuiralo že več kot 250 neodvisnih filmov, od Dive do Ko je Harry srečal Sally. V tem času je zacvetela Woolleyjeva kariera producenta, in sicer s kontroverznim Absolute Beginners z Davidom Bowiejem, Rayem Daviesom, Patsy Kensit in Jamesom Foxom ter plesno komedijo Shag, za katero je bila Bridget Fonda nominirana za zlati globus. Priznanje kritikov in dober zaslužek na obeh straneh Atlantika je prinesel tudi Škandal z Joanne Whalley-Kilmer, Johnom Hurtom in Bridget Fondo.

Stephen Woolley je v svoji bogati in uspešni karieri produciral The Big Man z Liamom Neesnom in Joanne Whalley-Kilmer, A Rage in Harlem z Robin Givens, Forestom Whitakerjem, Dannyjem Gloverjem in Gregoryjem Hinesom, Papež mora umreti z Robbiejem Coltraneom, Hardware, Dust Devil, Waterland z Jeremyjem Ironsom, Neonsko biblijo Terencea Daviesa, Beatles: resnična zgodba – zgodbo o petem Beatlu, Zlomljeni glas, Popolni ulov, Purely Belter, Little Voice in mnoge druge.

Ameriško združenje producentov mu je leta 1992 za Igro solz (zanjo je bil nominiran tudi za oskarja) podelilo naslov producent leta. Deset let je bil predsednik filmske komisije pri Bafti, član pa je tudi ameriške akademije.

Leta 2002 je z Elizabeth Karlsen ustanovil produkcijsko hišo Number 9 Films. Pod njenim okriljem so nastali Gospa Harris z Annette Bening in Benom Kingsleyjem, Zajtrk na Plutonu in When Did You Last See Your Father po romanu Blakea Morrisona, z Jonnyjem Leejem Millerjem in Davidom Morrisseyem v glavnih vlogah.