Deuce Bigalow: Evropski žigolo

Naivni, dobrosrčni čistilec akvarijev Deuce Bigalow (Rob Schneider) je menil, da je njegove kariere žigola konec. A ko je že menil, da ni več v igri, ga T.J. Hicks (Eddie Griffin) ponovno zvleče vanjo.

V Deucu Bigalowu: evropskem žigolu se Deuce ponovno znajde v zanj nenavadni službi, v kateri se užitek plačuje, ker je Hicks, njegov nekdanji zvodnik, vpleten v umore največjih evropskih žigolov. Zdaj mora Deuce na tajno nalogo, da bi opral ime svojega dobrega prijatelja.

Spotoma mora tekmovati še z mogočnim evropskim sindikatom prostitutkov (Združenje moških-cip) in dvoriti novemu šopku nenormalnih klientk, med drugim prelepi Evi (Hanna Verboom), ki ima akutno obsesivno kompulzivno nervozo.

Samo žigolo - ponovno

Deuce Bigalow je nastal na podlagi preproste zamisli. Scenaristu in glavnemu igralcu se je zdelo, da bi bilo smešno posneti zgodbo o moškem, ki ga zamenjajo za žigola, ko pazi na hišo pravega žigola. Leta 2001 je film prišel v kino in po svetu zaslužil čez 100 milijonov dolarjev.

Čeprav se Deuce Bigalow: evropski žigolo začne tam, kjer se je končal prvi del, je tokrat zgodba precej bolj kompleksna - ravno tako kot je bila kompleksna naloga prepričati zvezdnika, naj posname film. Kot pravi Schneider: "O nadaljevanju nisem nikoli razmišljal. Vendar je bil ljudem lik zares všeč in ker sem o njem tako dolgo poslušal, sem pomislil: Veš, kaj? Morda bi bilo pa zabavno. Potem sem se začel spogledovati z idejo, da bi te like morda ponovno obiskali. Krasno bi bilo znova napisati vlogo za Eddieja Griffina kot TJ-ja. In o sleherniku je moč povedati marsikaj - ali v tem primeru malce manj kot sleherniku. Mislim, da se ljudje lahko poistovetijo z likom, kot je Deuce."

Ko je bilo seme zasejano, je novi projekt začel cveteti, Schneider pa se je spomnil še enega klasičnega filma o žigolu, na Ameriškega žigola Paula Schraderja. '"Bilo je trapasto," se smeje Schneider. "Hočem reči, kot bi morala Lauren Hutton, vrhunska manekenka, res najeti žigola? Tako sem pomislil: Kdo so ženske, ki res potrebujejo žigola? In tako se je začelo."

Skupaj s scenaristoma Davidom Garrettom in Jasonom Wardom je Schneider brkljal po scenariju skoraj leto dni. Zgodbo so popestrili z dvema elementoma: evropskim kontinentom in Mednarodno zvezo prostitutkov. "Mar ne bi bilo zabavno, če bi moral Deuce tekmovati s celim tropom žigolov?" se je zamislil Schneider. In potem so si zastavili novo vprašanje; kje bi takšno združenje imelo svoje središče? "Najboljši žigoli na svetu - Združenje moških-cip? V Amsterdamu seveda."

Schneider ni hotel pozabiti prvotnega Deucovega občinstva, vendar je v njegove nove dogodivščine želel vključiti tudi novince. "Tega se nisem lotil kot nadaljevanja," pravi. "Če prvega dela niste videli, vam bo vseeno vse jasno."

Selitev zgodbe v Evropo je imela nekaj prednosti. "Deuce še nikoli ni bil tam," pravi. "Zato se resnično počuti kot riba na suhem in občinstvo skozi njegove oči spremlja, kako vse skupaj dojema"

Kaj hitro so scenaristi oblikovali večplastno zgodbo o seriji umorov in ošvrknili s pogledom skrivnostno notranje svetišče posvečene in starodavne Mednarodne zveze moških-cip. "In kaj kmalu je bila zamisel zabavnejša od prvega filma," trdi

Schneider. "Nisem hotel samo posneti filma, ki bi bil podoben prvemu. Želel sem, da bi bila to povsem nova izkušnja. Zame je ta kot Ben Hur v primerjavi s prvim."

In tako kot Ben Hur ima tudi Deuce Bigalow: evropski žigolo na tisoče igralcev.

V vlogi TJ-ja se vrača Eddie Griffin. TJ zdaj živi kot zvodnik v Amsterdamu. Uraduje iz kanala na krovu zelo vijolične barke z zgovornim imenom Pimp Of Da Sea. "Resnično mislim, da ga čez Eddieja Griffina ni. Mislim, da je zadel v polno," pravi Schneider.

Griffin je bil tako kot Schneider navdušen nad scenarijem za Evropskega žigola. "Večina nadaljevanj ni tako dobrih kot prvi deli. Za tega pa vam jamčim, da je boljši kot prvi."

Malce bolj neortodoksna je bila izbira na Nizozemskem rojenega Jeroena Krabbéja (Oceanovih 12, Begunec) za vlogo Gasparja Voorsbocha. Igralca je njegov najstniški sin prepričal, da jo mora sprejeti. Producent John Schneider se spominja: "Jeroen je sina Jakoba vprašal: Zakaj meniš, da so mi ponudili vlogo v tem norem filmu? Sin mu je odvrnil: Kaj hočeš reči s tem, norem? To je krasen film, oči."

Ko je sin dokončal pripoved o Deucu Bigalowu, je Krabbé dojel čar zgodbe. "Ta nedolžni Američan Deuce Bigalow je nenadoma soočen z našim združenjem, s kavarnami, seks trgovinami in na splošno odprtostjo naše dežele," pripominja. "In zakaj je to tako smešno - ker se v tem zrcali naš svet. Ker ga ta povsem preseneti."

Producenti so bili navdušeni, ker je Jakob Krabbéja prepričal, naj nastopi v filmu. "Jeroen je bil dober ulov," pravi John Schneider. "Je poosebljeni Gaspar."

Najeti režiserja z nadvse podobnim priimkom, kot ga ima naslovni lik, se je zdelo idealno. A ko je Mike Bigelow izvedel, da se bo srečal s producenti Deuca Bigalowa: evropskega žigola, je sumil, da gre za neslano šalo. "MIslil sem, da so si rekli: Pokličimo Bigelowa, ker ima isti priimek."

Bigelowu je odleglo, ko je odkril, da mislijo resno. Ob branju scenarija se je na glas smejal. "Spominjal me je na eno mojih najljubših komedij, na Silver Streak," pravi režiser, ki meni, da je Deuce podoben filmu Kdo ubija najboljše evropske kuharje, podobno kot je Silver Streak spominjal na Sever severozahod.

"Pri Miku je zanimivo to, da je bil eden prvih režiserjev, s katerim smo se srečali, hkrati pa najbolj tih človek v sobi," se spominja John Schneider. "Vsi, s katerimi smo se pogovarjali, so hiteli prodajati sami sebe. Takšni nastopači prej ali slej zbledijo, Mike pa je pokončno ostal. Njegova predstavitev je bila zelo domišljena in zelo odprta za eksperimentiranje. Mike ima krasnega duha."

Rob Schneider se strinja in dodaja: "Mike je prišel neverjetno dobro pripravljen, kar mu je omogočilo, da je bil na snemanju zelo prilagodljiv. Pri komedijah morate vedno imeti dovolj prostora za dinamiko trenutka med igralci, za dinamiko prizora in za material in Mike je bil ves čas za stvar."

Film so snemali večinoma v Evropi. Zanimivo je, da so kamere na ulicah amsterdamske Red Light District prepovedane. Zato so morali zgraditi svojo različico slavnega področja legalizirane prostitucije ob enem najbolj očarljivih mestnih kanalov, Brouwersgracht. Gainor se spominja: "Prav čudno je bilo opazovati, kako so postavljali rdeče kabine. Človek si je mislil: No, pa gre k vragu naša soseska"

O igralcih

Rob Schneider (Deuce Bigalow) z Deucom Bigalowom ponovno sodeluje s Happy Madison Productions. Od kar je pri Saturday Night Live spoznal Adama Sandlerja, je sodeloval pri devetih filmih, ki so jih posneli v okviru njegovega podjetja. Med drugim so bili to Petdeset prvih poljubov, Vroča bejba, Zverina, Eight Crazy Nights, Mamin sinko, Očka po sili, Mali Nicky in Gospod Deeds.

Rob je posnel še filme Sam doma II, Periskope dol in Okoli sveta v 80 dneh.

Eddie Griffin (TJ Hicks) je nastopil v tretjem delu komedije Filma, da te kap, My Baby's Daddy (tudi koscenarist, producent), John Q, The Mod Squad, Armageddon, Jason's Lyric, Undercover Brother in House Party 3.

Posnel je tudi dokumentarec DysFunKtional Family, pri katerem je bil producent in koscenarist, sodeloval pa je tudi pri nastajanju glasbe za film.

Nastopal je tudi v nadaljevanki Malcolm & Eddie.

Jeroen Krabbé (Gaspar Voorsboch) je posnek Soldier of Orange, The Fourth Man, Turtle Diary, Jumping Jack Flash, The Living Daylights, Crossing Delancey, A World Apart, The Prince of Tides (Princ plime), The Fugitive (Begunec), No Mercy, Scandal, Kafka, King of the Hill, Immortal Beloved (Nesmrtno ljubljena), The Disappearance of Garcia Lorca.

Na televiziji je nastopil v Stalinu, Odiseji, Jezusu (upodobil je Satana).

Je sin in vnuk slikarja in tudi sam je slikar, čigar dela so razstavljali na Nizozemskem, v Angliji in v ZDA. Leta 1998 je kot režiser debitiral z Left Luggage, v katerem sta nastopila Isabella Rossellini in Maximilian Schell.

Leta 1996 je dobil najvišje nizozemsko filmsko priznanje, Golden Calf. Leta 1999 je po odloku kraljice Beatrix postal član Reda nizozemskega leva, kar je najvišja čast na Nizozemskem.

O režiserju

Mike Bigelow: Deuce Bigalow - evropski žigolo je njegov režijski prvenec. Po diplomi na UCLA Film School leta 1982 je delal kot animator pri Dream Quest Images, kjer je oblikoval in režiral animacijo pri ducatu filmov, med drugim pri Breznu in Popolnem spominu.

Od leta 1991 je režiral več kot 400 reklam, za katere je dobil številna priznanja. Ena od reklam je bila leta 1999 nominirana za emmyja za najboljšo reklamo.