Kolosej
Film distribucije Continental Film

Dekle z zmajskim tatujem 2009

misteriozni triler
Podnapisi
Na sporedu od: 23.12.2010, Kino Komuna
6.1.2011, Kolosej Ljubljana
10.3.2011, Kolosej DeLuxe Kranj
2h 33min / 153min
Leto: 2009
Jezik: švedščina, angleščina
Scenarij: Nikolaj Arcel in Rasmus Heisterberg po romanu Stiega Larssona
Film, posnet po knjižni uspešnici Stiega Larssona, sledi novinarju Mikaelu, ki skuša raziskati skrivnostno izginotje izpred štirih desetletij. Na pomoč mu priskoči mlada računalniška poznavalka Lisbeth in skupaj odkrijeta srhljivo družinsko skrivnost, povezano s številnimi grozljivimi umori. Ko se bližata resnici, se nevede znajdeta v smrtno nevarni spletki, polni zapletov in nepričakovanih preobratov.

Vsebina

Harriet Vanger je pred štiridesetimi leti izginila med družinskim srečanjem na otoku, ki je v lasti in ki ga poseljuje mogočni klan Vanger. Njenega trupla niso nikoli našli, a njen stric je prepričan, da je šlo za umor in da je morilec pripadnik njegove tesno povezane, a zmešane družine. Najame osramočenega finančnega novinarja Mikaela Blomkvista in tetovirano, neusmiljeno računalniško hekerko  Lisbeth Salander, ki primer ponovno raziščeta. Ko dvojica Harrietino izginotje poveže s serijo grotesknih umorov izpred skoraj štiridesetih let, začne odkrivati temačno in srhljivo družinsko preteklost. A Vangerjevi so zaprt klan, Blomkvist in Salanderjeva pa bosta odkrila, kako daleč so pripravljeni iti, da bi se zavarovali.  

V Skandinaviji je bila premiera Dekleta z zmajskim tatujem na začetku leta 2009 in od takrat doživela izjemen uspeh v kinematografih po vsem svetu.  Zaslužila je več kot 100 milijonov dolarjev in je tretji najbolj uspešen film leta 2009 na svetu, ki ni v angleškem jeziku. Izven Skandinavije je bil posebej uspešen v Španiji, Franciji in Združenih državah. Prodali so ga v več kot 50 držav. Za konec leta 2011  je ameriški studio Sony Pictures že napovedal ameriško različico filma.

O knjigi

Dekle z zmajskim tatujem je prvi del trilogije Millennium, ki jo je napisal švedski novinar in pisateljStieg Larsson (1954-2004). Drugi in tretji del nosita naslov Dekle, ki se je igralo z ognjem in Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo.  Od izida prve knjige na Švedskem leta 2005 je trilogija postala velika mednarodna uspešnica. Prodali so več kot 45 milijonov izvodov. Knjiga Dekle z zmajskim tatujem je dobila tudi številne nagrade.

O pisatelju

Stieg Larsson (1954-2004) je bil novinar in urednik švedske revije  Expo. Pred tem je 20 let delal za švedski informativni biro TT. Bil je eden vodilnih strokovnjakov za protidemokratične, desničarke ekstremiste in nacistična gibanja.  Dekle z zmajskim tatujem, ki so jo leta 2005 izdali pri Norstedts förlag, je bilo njegov knjižni prvenec. Nenadoma in nepričakovano je umrl novembra leta 2004, malce pred izidom prvega dela trilogije Millennium.

O igralcih

Michael Nyqvist igra Mikaela Blomkvista.

Rodil se je leta 1960. Je eden najbolj priljubljenih in spoštovanih filmskih, televizijskih in gledaliških igralcev. Posnel je filme Tillsammans (Skupaj), Så som i himmelen (Kot v nebesih, ki je bil nominiran za oskarja), Grabben i graven bredvid (Moški v grobu pri naslednjih vratih), za katerega je dobil priznanje švedske filmske akademije za najboljšega igralca, in Kvinden der drømte om en mand (Ženska, ki je sanjala o moškem).

Noomi Rapace igra Lisbeth Salander

Rodila se je leta 1979. Leta 2007 je dobila dve danski filmski priznanji Robert in Bodil za najboljšo igralko v filmu Simona Staha Daisy Diamond. Leta 2010 je nastopila v režijskem prvencu švedske igralke Pernille August Svinalängorna.

Lena Endre igra Eriko Berger.

Je ena najuglednejših švedskih igralk. Na televiziji in na filmu je odigrala veliko glavnih vlog, med drugim v Jerusalemu ter v Den goda viljan (Najboljši nameni) - scenarij za slednjega je napisal Ingmar Bergman – kot tudi v Trolösa (Nezvesta) Liv Ullman, prav tako po scenariju Ingmarja Bergmana. Za Trolösa je leta 2000 dobila švedski ekvivalent oskarja za najboljšo igralko.

Daniel Alfredson – režiser

Rodil se je leta 1959. Je režiser in producent. Režiral je filme Mannen på balkongen (Mož na balkonu), za katerega je napisal tudi scenarij z Jonasom Cornellom, Tic tac, Straydogs in komercialno uspešnico Varg (Volk) s Petrom Stormarom v glavni vlogi.

Na televiziji je režiral Dödsklockan (Celica smrti) in Emma åklagare (Emma tožilka), kot producent je sodeloval pri serijah Pistvakt (Smučarska patrulja), Tusenbröder – Återkomsten (Bratovščina), Playa del Sol, Lasermannen (Laserski človek), Om Stig Petrés hemlighet (Ničesar se ne sramuj) in Graven (Grob).

Komentarji

23.10. 2010 ob 13:47

Odličen začetek kriminalne trilogije, posnete po knjižni trilogiji švedskega pisatelja. Defninitivno ga bom videl v kinu. Upam da bodo redvajali tudi drugi in tretji del - Dekle, ki se je igralo z ognjm in Dekle, ki je brcnilo v sršenje gnezdo.
P.S.: David Fincher snema remake tega filma.

— Filip
23.10. 2010 ob 17:50

Tale film je pa noro dober! Upam, da bote predvajali celotno trilogijo :)

— Sandra
23.10. 2010 ob 19:24

ni mi preveč všeč

— anna
25.10. 2010 ob 12:23

Ta film je pa na fertik HUD!!!! Vsi ga morate gledat!

— gagi
26.10. 2010 ob 19:20

Pa, mimofrede, bolje bi se slišalo: Dekle z ZMAJEVIM tatujem, ne pa zmajskim..samo predlog.

— Filip
9.11. 2010 ob 18:56

Zakaj samo v Kinoklubu Vič in zakaj tako pozno?

— MYS
14.11. 2010 ob 11:39

odličen film!!!

— boris
14.11. 2010 ob 17:49

Tale je prvi del trilogije.

Vsi trije filmi so odlični ... priporočam definitivno ljubiteljem odličnih trilerjev. Je pa še nekaj drugega zanimivo. Sam najprej prebral knjige in nato gledal filme in so me vsi POZITIVNO presenetili (kajti vemo kaj se zgodi z ekranizacijo knjig ... ) Skratka priporočam

lp Avi

— Avian
26.11. 2010 ob 17:25

Zakaj niste prevedli originala: Moški, ki sovražijo ženske? Trilogija je odlična, prvi del pa fantastičen.

— Jerry
28.11. 2010 ob 13:48

zelo dobra trilogijo, sem si jo ogledal že pred kakim letom.
še en dokaz da se tudi v evropi lahko naredi odličen film.

— aleš
29.11. 2010 ob 19:18

mi kdo pove naslove knjig?

— anonimen
1.12. 2010 ob 6:47

Celotna trilogija teh filmov je zares enkratna in po mojem mnenju se ne sme zamuditi ogleda. Moram priznati, da je precej boljša od klasik, ki nam jih pošilja HollyWood.

— Lavanej
4.12. 2010 ob 10:25

stieg rules

— original nuttah
4.12. 2010 ob 18:06

dober film zeloo ...............

— deja love
5.12. 2010 ob 12:31

ta je ful dobr film, sm ga že gledala.. sam čudn da je tko pozn pr nas..

— fda
11.12. 2010 ob 18:01

usi trije deli so zlooooo dobri :) res se splača gledat!

— Maca
13.12. 2010 ob 17:48

hudoooooooooooooooooooo!komi čakam da ga grem gledat

— nina
18.12. 2010 ob 9:42

najboljša evropska trilogija ever..
vreden ogleda če imaste radi evropske filme. HoolyWood se lahko skrije ^^ just my opinion

— rasta
19.12. 2010 ob 12:01

prebral prvi 2 knjigi, noro dobri, komaj čakam da vidim film, vsebina fajn zapletena. Konec januarja pride še tretji del in se že veselim...

— BOŠTJAN
24.12. 2010 ob 6:30

pogledal premiero. Film je zelo dober. Na začetku moti švedščina a se jo po 10 minutah navadiš. Zgodba sama te pritegne, všečen pa mi je bil predvsem lik Lisbeth. Skratka vredno ogleda.

— Jaka
26.12. 2010 ob 18:51

Zakon trilogija, gledal ze eno leto nazaj :)

— dejan
27.12. 2010 ob 16:26

Filem je odličen, ne maram preveč takih filmov, a ta me je navdušil v višave.
Toplo priporočam ogled!

— Bunkica
27.12. 2010 ob 19:50

Eden najboljših filmov, kar sem jih imela priložnost videti v slovenskih kinematografih v zadnjem času.
Toplo priporočam!
Darja

— darja
27.12. 2010 ob 22:05

Ko prebiram komentarje me postane strah!!!! Film je ena sama velika preverznost!!! V njem nastopajo liki psihopatov in neuravnovešenih oseb- in lahko nas je strah če nam vladajo in nas obdajajo takšni ljudje!!!! Kar me pa najbolj skrbi je dejstvo, da ko prebiram komentarje ljudje pišejo, kakšen fenomenalen in kulski film je to-- kritiki pa bodo tako kot vedno film , bolj kot je preverzen in poln nasilja označili , kot res super in dobr film- človeka kar malo zmrazi!!!!

— OGABNO!!!!
31.12. 2010 ob 9:45

Mislim, da naj bi bil naslov prvega dela: Moški, ki sovraži ženske.
Zanim film - samo zadnji del me je nekaj motilo.

— Nincy
31.12. 2010 ob 10:45

Sem gledala vse 3 dele triologije Milenium že kakšno leto nazaj in bla popolnoma navdušena. Meni se zdi celotna zgodba res vredna ogleda, polna preobratov, zanimivih spletk.... Tko da se pridružujem vsem, ki pravite da je film vreden ogleda. Meni osebno je to najboljši film ki sem si ga ogledala v zadnjem letu. ameriški se lahko skrijejo :)

— Sisi
2.1. 2011 ob 14:43

@ogabno

get a life...!

— Tadej
2.1. 2011 ob 15:28

@Filip naslov je še bolj neprimeren, kot si misliš. Bolj pravilno bi bilo "MOŠKI, KI SOVRAŽI ŽENSKE"!

Drgač pa v redu film. Ni presežek, ampak vseeno dovolj zanimiv.

— oilpower
3.1. 2011 ob 7:40

Ogledala sem si vse tri dele in so odlični. Priporočam ogled.

— Mateja
3.1. 2011 ob 11:07

komentar na pisca "OGABNO!!!!"

Ne sodi, da ne boš sojen.

— Darja
3.1. 2011 ob 21:11 zvezdica

Film "Män som hatar kvinnor" ali po slovensko "Moški, ki sovražijo ženske", je film poln suspenza in z navzlic tematiki izvrstno zapleteno in precej svežo zgodbo. Namenoma nisem napisal domiselno zgodbo, saj je ta pravzaprav zelo življenjska, kar da filmu poseben čar. Še posebej za one gledalce, ki se zavedajo, da "tam zunaj" obstaja (tudi) svet, ki ni rožnat, obdan z vato in v njem ni Božička. In ja, seveda, življenje zna biti včasih še kako ogabno! :>

Zgodba in njen razvoj prek severnjaško (zavajujoče) dolgočasnega in neobetajočega uvoda te hitro prikuje na sedež, takšna pa ostane vse do konca tega prvega dela trilogije. Moram priznati, da je bil to eden redkih filmov po dolgem času, v tem letu pa vsekakor, pri katerem sem ob določenih prizorih postal vsaj rahlo živčen. Kar je običajno znak, da gre za resno predstavo. K globini doživetja pa zagotovo prispeva še več, če je gledalec vsaj delček kakšne podobne zgodbe kdaj posredno ali morda celo neposredno doživel (na lastni koži). Tudi zato je, vsaj zame, pričakovano in očitno dejstvo, da je največ navdušenk nad filmom (ali kar celotno trilogijo) ravno med ženskami. Gotovo se njim res ni težko poistovetiti z glavno junakinjo, ki jo je izvrstno in nadvse avtentično odigrala Noomi Rapace (to lahko trdim, ker osebno poznam osebo s podobno usodo in s koreninami iz ene od sosed Švedske), saj je dandanes okoli nas dejansko še vedno mnogo prikritih Jožetov Trobcev in Josefov Fritzlov, seveda v precej milejši obliki, pa vendar se občasno najde tudi kakšen "boljši" približek ...

Pred ogledom filma same knjižne trilogije sicer nisem prebral, tako da s tega vidika ne morem dati primerjave. Vendar sem popolnoma zadovoljen z videnim! Kar zadeva prevod oziroma alternativno (angleško) različico naslova, je najbrž večini jasno, da je kombinacija, pa kakršnakoli že, besed "tatu, zmaj-ski/-ev/-a, in dekle" bistveno slikovitejša za pritegnitev pozornosti povprečne (beri: površne) filmske publike in zato bolj želena izbira oddelkov za trženje. Mimogrede naj omenim še to, da film brez glasbene podlage ne bil to, kar je! Mislim, da teža notnih zapisov za orkester, ki je baje znašala kar 33 kg, pove vse o tem (ja, slovenska filmska produkcija se lahko že s tega vidika skrije :P ).

Kot rečeno, film ima nekaj ekstremno nasilnih prizorov in nekaj se jih zelo približa onim v filmu Irréversible. Morda je tudi zato Francija ena izmed držav, kjer je film dosegel največji uspeh. Za načrtovano ameriško (Hollywood - Sony Pictures) filmsko različico pa vnaprej prerokujem neuspeh (razen, če tisto ne bo nek čisto drug film). Zgodba bo s tem izgubila duh in istovetnost, posebni efekti pa v tem žanru še zdaleč niso odločilni. Vsaj za tiste prave ljubitelje filmske umetnosti ne ...

Gledano na silvestrski večer v kinoklubu Vič - v seriji z drugim delom "Flickan som lekte med elden" ali "Dekle, ki se je igralo z ognjem" (kratek komentar slednjega glejte tam).

Ocena: 8.5/10

P.S.: Hvala Koloseju za vmesno praznično pogostitev s penino Freixenet Cordon Negro Extra Dry (če se ne motim)! ;-)

— Georgie (zatarra@live.com)
7.1. 2011 ob 10:01

28.11. 2010
ob 14:48

zelo dobra trilogijo, sem si jo ogledal že pred kakim letom.
še en dokaz da se tudi v evropi lahko naredi odličen film.
— aleš
ce gledas amerisko sranje pol pa napises neki takega ,velika vecina dobrih filmov prihaja iz evrope lol

— jolc22
10.1. 2011 ob 14:34

Nismo navajeni takih filmov. Ogledala sem si vse tri dele in so nekaj posebnega in nevavadnega. Nekatere scene so preveč 'krute' in človek se sprašuje ali se to res dogaja v današnjem času. No... po prespanih nočeh ... mislim da so filmi vredni ogleda in nekaj neprimerljivega z ameriško filmografijo. Priporočam ogled.

— Goca
10.1. 2011 ob 16:29

filma se noro vselim, predvsem zato, ker ni ameriški. juhej!
bojim pa se nasilnih prizorov, ker to "resnično" nasilje mi je dost hujše kot tisto v grozljivkah.. Skratka, komaj čakam.

— honolulu
10.1. 2011 ob 23:12

seveda se to dogaja v današnjem času (takšna dejanja, ki so prikazana v filmu).
Ta film je res odličen in unikaten.
Vreden ogleda. Prvi del me je navdušil in to pomeni da si bom ogledal tudi obe nadaljevanji!

— dj
11.1. 2011 ob 6:23

Upam, da je knjiga boljša kot sam film. Sam film je namreč prozoren že na drugi dih. Primer morilec naj bi si se pokvaril v tako imenovani zimski vojni. To je vojna med Finsko in Rusijo leta 39. Kako je nekdo iz povsem drugih držav (Norveška, Danska) sodeloval v nacionalni vojni v drugi državi, ki ni imela takrat še nič z nacizmom? Zaradi izgube te vojne so se Finci priključili rajhu.

Drug primer so računalniki, kjer krekajo podatke. Gre za Apple računalnike v katere je izjemno teško vdreti. Te vrste računalnikov oziroma MacOS operacijski sistem po
mednarodni analitski hiši NetApplications uporablja 5 odstotkov uporabnikov. Praviloma nima znanih lukenj in ni primerljiv z Windowsi in OS XP. Ob tem še pomislek o uporabi Interneta. Kaže, da novinar in raziskovalec uporablja elektronsko pošto drugega nič, torej bi v primeru kot je nakazan bil računalnik odklopljen z neta...

Torej v kino brez logike in boste ob povprečnem filmu uživali saj so ostale trilogije, ki so trenutno na sporedu pri nas podn.

Nekomercializiran naslov bi bil verjetno realnejši

— Trobec
16.1. 2011 ob 18:34

to pa je po dolgem cajtu res dober film.

— Klemes
27.1. 2011 ob 19:47 zvezdica

Film "Män som hatar kvinnor" ali po slovensko "Moški, ki sovražijo ženske", je film poln suspenza in z navzlic tematiki izvrstno zapleteno in precej svežo zgodbo. Namenoma nisem napisal domiselno zgodbo, saj je ta pravzaprav zelo življenjska, kar da filmu poseben čar. Še posebej za one gledalce, ki se zavedajo, da "tam zunaj" obstaja (tudi) svet, ki ni rožnat, obdan z vato in v njem ni Božička. In ja, seveda, življenje zna biti včasih še kako ogabno! :>

Zgodba in njen razvoj prek severnjaško (zavajujoče) dolgočasnega in neobetajočega uvoda te hitro prikuje na sedež, takšna pa ostane vse do konca tega prvega dela trilogije. Moram priznati, da je bil to eden redkih filmov po dolgem času, v tem letu pa vsekakor, pri katerem sem ob določenih prizorih postal vsaj rahlo živčen. Kar je običajno znak, da gre za resno predstavo. K globini doživetja pa zagotovo prispeva še več, če je gledalec vsaj delček kakšne podobne zgodbe kdaj posredno ali morda celo neposredno doživel (na lastni koži). Tudi zato je, vsaj zame, pričakovano in očitno dejstvo, da je največ navdušenk nad filmom (ali kar celotno trilogijo) ravno med ženskami. Gotovo se njim res ni težko poistovetiti z glavno junakinjo, ki jo je izvrstno in nadvse avtentično odigrala Noomi Rapace (to lahko trdim, ker osebno poznam osebo s podobno usodo in s koreninami iz ene od sosed Švedske), saj je dandanes okoli nas dejansko še vedno mnogo prikritih Jožetov Trobcev in Josefov Fritzlov, seveda v precej milejši obliki, pa vendar se občasno najde tudi kakšen "boljši" približek ...

Pred ogledom filma same knjižne trilogije sicer nisem prebral, tako da s tega vidika ne morem dati primerjave. Vendar sem popolnoma zadovoljen z videnim! Kar zadeva prevod oziroma alternativno (angleško) različico naslova, je najbrž večini jasno, da je kombinacija, pa kakršnakoli že, besed "tatu, zmaj-ski/-ev/-a, in dekle" bistveno slikovitejša za pritegnitev pozornosti povprečne (beri: površne) filmske publike in zato bolj želena izbira oddelkov za trženje. Mimogrede naj omenim še to, da film brez glasbene podlage ne bil to, kar je! Mislim, da teža notnih zapisov za orkester, ki je baje znašala kar 33 kg, pove vse o tem (ja, slovenska filmska produkcija se lahko že s tega vidika skrije :P ).

Kot rečeno, film ima nekaj ekstremno nasilnih prizorov in nekaj se jih zelo približa onim v filmu Irréversible. Morda je tudi zato Francija ena izmed držav, kjer je film dosegel največji uspeh. Za načrtovano ameriško (Hollywood - Sony Pictures) filmsko različico pa vnaprej prerokujem neuspeh (razen, če tisto ne bo nek čisto drug film). Zgodba bo s tem izgubila duh in istovetnost, posebni efekti pa v tem žanru še zdaleč niso odločilni. Vsaj za tiste prave ljubitelje filmske umetnosti ne ...

Gledano na silvestrski večer v kinoklubu Vič - v seriji z drugim delom "Flickan som lekte med elden" ali "Dekle, ki se je igralo z ognjem" (kratek komentar slednjega glejte tam).

Ocena: 8.5/10

P.S.: Hvala Koloseju za vmesno praznično pogostitev s penino Freixenet Cordon Negro Extra Dry (če se ne motim)! ;-)

— Georgie (zatarra@live.com)

— justin
1.2. 2011 ob 18:21

Trilogija je res fantastična in vredna ogleda... Vsekakor mustsee! 9/10

— SIonides
5.2. 2011 ob 20:54

Vse trije deli so super. Sicer je prvi najboljši, ampak tudi drugi in tretji nista slaba. Sprva sem bila šokirana, ko sem videla, da ni angleški in se ga nikakor nisem bila pripravljena lotiti ... ampak ko enkrat začneš ... ne moreš nehati. V istem dnevu sem pogledala dva, naslednji dan še tretjega. Res ... trilogija, da se zamisliš.
Aja, pa še nekaj: na prizore zna biti celo preveč erotično - tudi sama sem morala kje pogledati stran. A vendar se ga spalač ogledati zaradi same zgodbe, ki človeka popelje skozi življenje Lisbeth Salander.

— 5ra

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.