Deja Vu

Deja vu: zgodba se začne

Pojav, imenovan deja vu, ki človeku naježi kožo, že stoletja obseda človeštvo z mističnimi mislimi. Občutek prevzame posameznika ob najbolj neverjetnih trenutkih: ko se v hipu in usodno zaljubimo v popolnega tujca, ko pridemo na kraj, kjer še nikoli nismo bili, pa se nam zdi, da poznamo vsak njegov kotiček, kadarkoli doživimo nekaj, ob čemer nas spreleti, da se nam je to že nekoč zgodilo. Tako filozofi kakor številni drugi ustvarjalci, tudi filmski, so se že večkrat spraševali: Od kod ta občutek? Ga porodi samo naša zavest ali vznikne iz neke globlje resničnosti? Zakaj se nam to zgodi? In predvsem, kaj pomeni?

Glavni igralec v pričujočem filmu, Denzel Washington, trdi, da filmska zgodba obsega vse te fascinantne sive plasti tega pojava. Dvakratnega dobitnika oskarja, ki mu redno ponujajo smetano scenaristične ponudbe, je prevzela sveža, še ne obdelana struktura zgodbe, ki se dobesedno odvija nazaj v času, in izzivalno raziskovanje z razumom nerazložljivih življenjskih izkustev, vendar skozi pogled ljubezenske zgodbe in zvrsti kriminalističnega trilerja.

"Prepričan sem, da je vsakdo med nami že doživel občutek, da smo nekje že nekoč bili, da smo nekaj že doživeli ali videli - tudi sam sem to že izkusil," pripoveduje igralec. "Sanjal sem o točno določenem kraju v Brooklynu in ko sem nekega dne po naključju prišel tja, se nisem mogel znebiti občutka, da sem tam že bil. Pojav je ena tistih velikih skrivnosti našega bivanja, ki ji po mojem mišljenju, vsi želijo priti do dna."

Jerryja Bruckheimerja, enega najuspešnejših filmskih producentov moderne kinematografije, je izvirna zgodba o nenavadni ljubezenski zvezi med agentom za boj proti alkoholu, tobaku, mamilom in orožju (ATF) in mrtvo žensko, domnevno žrtvijo grozljivega terorističnega napada, tako prevzela, da je priznal, da česa podobnega doslej še ni bral.

"Imeli smo to srečo, da smo bili prvi, ki smo jo lahko prebrali in scenarij smo kupili 48 ur zatem, ko smo ga prejeli v branje," priznava producent.

Scenarista Rossio in Elliot sta sklenila nenavadno partnersko zvezo modernega časa: kibernetični prostor. Pred leti je Rossio sodeloval v spletni klepetalnici America On Line z številnimi nadarjenimi pisci o njihovih poteh kariere in tam naletel na Marsiliija, ki ga je prevzel z bistrimi in razmišljujočimi pogledi na filmsko industrijo. Očitno sta se med seboj takoj ujela na enakih valovnih dolžinah scenarističnega pisanja.

Toda Terry je živel v Los Angelesu, Bill pa v New Yorku, zato sta si začela izmenjevati scenarije in koncepte zgodb preko e-pošte in pri takšnem načinu dela vztrajala več let. Ena izmed njunih zamisli je bila zgodba o nekonvencionalnem, vznemirljivo prepletenem trilerju z ljubezensko zgodbo, ki se odvija zunaj razumu podvrženih meja in pravil časa. Po uvodni grozljivi tragediji zvezni agent sledi lastnemu občutku o pojavu déjŕ vu in s pomočjo tajne tehnologije ubira korake nazaj vse do trenutka v času, ko se mu morda nasmiha možnost, da prepreči katastrofo in s tem sebi podari priložnost za ljubezensko zvezo.

Fenomen deja vu - kaj vemo o njem

• Medtem ko so elementi akcije v filmu stvar resničnosti, pa je nevsakdanja plat tega trilerja raziskovanje samega občutka in vedenja, kaj deja vu v resnici je in kaj nam o samem delovanju in ustroju vesolja lahko razkrije.
• Čeprav v vsakdanjem jeziku velikokrat uporabljen izraz, pa je deja vu fenomen, ki je središče različnih teorij biologov, psihiatrov, nevrologov in fizikov pa vse do filozofov in avtorjev čiste znanstveno fantastične veje v različnih umetnostih. Nekatere izmed njih so:
• Nekateri nevrologi so prepričani, da do pojava deja vu pride, ko se možgani "osredotočijo" na eno samo podrobnost, oziroma detajl - vonj, pogled ali zvok - in močan stik z njim povzroči, da za kratek, bežen hip, tisočinko sekunde, pomešajo preteklost s sedanjostjo.
• Zdravniki poudarjajo, da mnogi bolniki z motnjami senčnega (možganskega) režnja pogosto doživljajo fenomen deja vu, zatorej je najbrž posledica nepričakovanega draženja tega dela možganov.
• Nekateri psihoanalitiki trdijo, da je deja vu oblika "izpolnitve močne želje" - s katero globoko v človeku zasidrano psihološko hrepenenje prodre v ospredje, kar se običajno zgodi v sanjah, tokrat pa v budnem stanju.
• Tisti, ki so vneti pristaši teorije reinkaranacije, verjamejo, da so posamezni prizori, dogodki ali doživetja v zvezi s fenomenom deja vu dokazi o spominih na naše prejšnje življenje.

Znanstveniki mejnih znanosti in odkritij na področju kvantne fizike poudarjajo, da bi pojavi deja vu lahko bili posledica vzporednih svetov (vesolij), ki se slučajno križajo, kadar se struktura prostora in časa zmaliči, podre, razbije.

Prav ta slednja predstavlja ogrodje ali temelj tistega dela filmske zgodbe, ki temelji na nekaterih znanstvenih domnevah oziroma teorijah s področja fizike.

Snemanje filma naj bi se začelo zgodaj jeseni leta 2005 na prelepih področjih v okolici New Orleansa, prepredenih s številnimi rečnimi rokavi mogočne Misisipi. Toda avgusta tistega leta je mesto in državo nasploh doletela naravna katastrofa neizmernih razsežnosti v podobi orkana Katrina. S široko nacionalno in mednarodno akcijo pomoči in reševanja ter pozneje obnove opustošenega mesta je bilo snemanje filma preloženo za nedoločen čas.

V začetku leta 2006 pa si je mesto tolikaj opomoglo, da so ustvarjalci lahko začeli s snemanjem in pri tem naleteli na izjemno podporo prebivalstva in oblasti. Prenekateri posnetek še vidnega razdejanja in opustošenih ulic je režiser vključil v film, ki ga je s producentom in vsemi sodelujočimi tudi posvetil prebivalcem tega mesta in njihovi neuklonljivi volji do življenja.

Za in pred kamero

Deja vu je tretje sodelovanje režiserja Tonyja Scotta, brata nič manj znanega Ridleyja Scotta, in igralca Denzela Washingtona. Leta 1995 sta prvič sodelovala z odličnim podmorniškim trilerjem Škrlatna plima, nato leta 2004 s Telesnim čuvajem (Man On Fire) in zdaj z Deja vu. Tony Scott je gledalcem verjetno najbolj znan s priljubljenim Top Gunom s Tomom Cruisom v glavni vlogi, kritiki pa ga poznajo zlasti po Lakoti, Zadnjem skavtu in kultnem True Romance, ki je nastal po scenariju Quentina Tarantina.

Denzel Washington je prejel dva oskarja: za stransko vlogo v Slavi leta 1989 in leta 2001 za glavno vlogo v policijski drami-trilerju Dan za trening. Med njegove najbolj odmevne vloge sodijo liki v filmih Spikea Leeja (Malcolm X, The Inside Man), pa v Pelikanovem poročilu, Filadelfiji, Mnogo hrupa za nič, Hurikanu, Zbiralcu kosti in številnih drugih.

Vlogo Claire Kuchever, ženske, ki je večidel zgodbe "mrtva", je zaigrala novinka Paula Patton. Doslej je zaigrala le v mjuziklu Idlewild.

Washingtonovega nasprotnika, surovo hladnega ubijalca in terorista je prepričljivo upodobil Jim Caviezel (Tanka rdeča črta, Kristusov pasijon), sodelavca v neverjetni preiskavi in pripadnika tajne policijske enote za razkrivanje zločinov s pomočjo "pogleda v preteklost", agenta Pryzwarro, pa je upodobil Val Kilmer. S Tonyjem Scottom je že sodeloval pri Top Gunu, gledalci pa se ga spomnijo po liku Jima Morissona v biografski drami The Doors, pa trilerju Vročina Michaela Manna, Špartancu Davida Mameta, Svetniku in mnogih drugih.