Modri angeli

Ozadje zgodbe...

Policisti takoj ob vstopu v ta "posvečeni red zakona" prisežejo, da bodo vzdrževali red in zakon ter varovali nedolžne. Tako v Ameriki kot drugod po svetu. Toda zunaj v resničnem življenju, na cestah in v zakotnih ulicah, v soseskah polnih kriminala, je vsak prepuščen sam sebi in dela sam zase - ta svet je tisti, kjer policisti kot Eldon Perry (Kurt Russell) krepijo in pilijo svojo spretnost.

Perry je policijski veteran v Los Angelesu, enem najnevarnejših mest na tej zemeljski obli. Kot član losangeleške specialne preiskovalne enote je znan zaradi svojega grobega "pouličnega" ravnanja in taktike, neobvladljivega značaja in pripravljenosti, da cilju, pripeljati storilca za zapahe, podredi vse. Perry igra hitro in instiktivno v skladu z zakoni, ki jih spoštuje le on, in gre pri tem preko vseh meja - dokler neki drugi policist svečano ne priseže, da ga bo v tem početju zaustavil.

Ko mu njegov nadrejeni dodeli štirikratni umor v nestanovitni temnopolti četrti, po medijih odmeva sojenje štirim belim policistom zaradi neupravičenega surovega ravnanja pri aretaciji črnega osumljenca. Njegov partner, mladi začetnik Bobby Keough (Scott Speedman) skozi preiskavo do obisti spozna kruto realnost policijskega zastraševanja in korupcije. Pomočnik načelnika losangeleške policije, Holland (Ving Rhames), se je edini pripravljen postaviti po robu vplivnemu, pretkanemu in nevarnemu vodji oddelka za preiskave Jacku Van Metru (Brendan Gleeson), kajti SPE deluje kot nedotakljiva bratovščina, ki se je doslej ni drznil lotiti še nihče. Medtem ko se Perry in Keough trudita razrešiti kruti zločin in prihajata v vedno tesnejši konflikt s svojim šefom, se Holland trudi končati Perryjev pohod "maščevalca za pravico, ki je iznad zakona". Poti se vedno bolj ožijo in prepletajo in zdi se, da za nikogar od vpletenih ni izhoda. V poslednjem dejanju, ko se Perry in Keough odločita izslediti hladnokrvna morilca, se naposled morata soočiti z lastnimi demoni, ki niso nič manj kruti kot kriminalca, katerima sta na sledi.

Kratka zgodba, po katerem je nastal scenarij za Modre angele, je delo enega najbolj plodovitih pisateljev novejše ameriške, tako imenovane "črne" detektivske literature. James Ellroy, po čigar romanu L. A. zaupno je bil posnet istoimenski film, ki so ga nagradili s štirimi oskarji (tudi za scenarij po predlogi), brez dlake na jeziku razkriva globoko zakoreninjeno korupcijo v vrstah losangeleške policije, politike in filmskih zvezdnikov ter mogotcev. Ni čudno, da policisti Los Angelesa niso bili pripravljeni nuditi podpore ustvarjalcem filma, kot je to sicer v navadi pri vseh podobnih projektih. Najbrž je že pisatelj sam, ki se je v svoji zreli dobi, kmalu po uspehu prvih romanov, izselil iz "mesta angelov", na policijskem seznamu nezaželenih osebnosti v tem mestu, nad katerim kraljuje bahavi napis Hollywood. Zaradi kontroverzne podobe policije v tej zgodbi in vseh njegovih romanih, je losangeleška policija odklonila strokovno sodelovanje, ki se nanaša na dejanski vpogled v vsakodnevno delo policistov, skupne vožnje in prisotnost na ulici. Za pristnost je poskrbel upokojeni detektiv Bob Souza, ki je dvajset let služboval v losangeleškem oddelku za vlome in rope. Režiser Shelton pripoveduje: "Brez njega bi ne zmogli realno prikazati vseh podrobnosti policijskega dela. Pomagal nam je pravilno prikazati vse proceduralne postopke in hkrati tudi počlovečiti like policistov. Prav slednje je po mnenju vseh sodelujočih najpomembnejše, saj nismo hoteli narediti "stripa, ki bi odseval samo črno-belo projekcijo, kot spopad ekstremno dobrega na eni, in zla na drugi strani."

Producent Chubb pripominja: "Res je, gre za kontroverzen portret losangeleške policije, ki pa nikakor ni proti-policijski film. Mnogokrat v zgodovini tega mesta se je in se še bo zgodilo, da so njegovi prebivalci, zlasti tisti iz nižjih socialno-ekonomskih plasti, glasno odklonili plačevanje dostojnih davkov za vzdrževanje učinkovite in spodobne policijske službe. Zato so policijski ukrepi, ki so jih sprejeli zaradi nezadostnih sredstev, kmalu pokazali zobe v smislu človeškega davka tako v vrstah policije kot v vrstah civilistov, ki naj bi jim služila."

Prav ta človeški davek v vsej svoji kruti in pogosto tudi krvavi obliki je osnovna tema, ki žene junake, ali bolje, anti-junake romanov Jamesa Ellroya. Odraščal je zaznamovan z dvema najbolj krvavima in še vedno nepojasnjenima umoroma v losangeleški kriminalistični zgodovini: prvi je bil ostuden umor mladega dekleta Elizabeth Short z vzdevkom Črna dalija, ki je osnovna tema njegovega doslej najbolj odmevnega romana z istim naslovom, drugi je bil umor njegove matere Jean (Geneve) Ellroy, rojene Hilliker, ko je imel rosnih deset let. Po njeni smrti je živel pri očetu, ki je bil večinoma nezaposlen ali pa je opravljal vsamogoča dela. Med njimi se je najbolj hvalil s tem, da je bil nekakšen telesni stražar nekaterih hollywoodskih zvezdnikov v zgodnjih šestdesetih, v resnici pa je bil nosač njihove opreme po igriščih za golf in dobesedno "deklica za vse". V tistem času je mladi James zvedel za mnoge javnosti prikrite in spotikljive zgodbice o njih, ki so pozneje našle svoj odmev v njegovih romanih. Mladeničeva prva strast pa so bili detektivski romani; prvega, The Badge: A History of the LAPD (Značka: Zgodovina losangeleške policije) Jacka Webba, mu je kupil oče pri desetih letih; pozneje si jih je pogosto priskrbel sam s krajo. V njem je izvedel za Črno dalijo. Po očetovi smrti ga je po kratkem obdobju skrbništva, ki ga je nad njim prevzel očetov prijatelj (Ellroy ga je imenoval "desničarski obsedenec"), znova sprejela ulica. Hrano si je večinoma nakradel po samopostrežnih trgovinah, vdiral je v stanovanja mladih deklet in jim kradel spodnje perilo, popival je in eksperimentiral z mamili, kadar je bilo zunaj prehladno, je vdrl v kakšen nenaseljen bungalov. Pri tem početju ga je nekoč zasačila policija in pristal je v ječi. Ko je odsedel kazen, je s takšnim življenjem še nekaj časa nadaljeval, dokler ni nekajkrat resno zbolel in bil dvakrat zaradi mešanja alkohola in mamil zelo blizu smrti. Tedaj se je odločil, da opusti vse dvomljive "razvade" in si poišče stalno zaposlitev. Pri tridesetih je napisal in prodal svoj prvi roman Brown's Requiem. Med njegova najbolj znana dela sodita že omenjena L. A. zaupno in Črna dalija (ki je preveden tudi v slovenski jezik) kot del tako imenovanega losangeleškega kvarteta, ki ga dopolnjujeta še The Big Nowhere in White Jazz. Njegovo zadnje fiktivno delo je obsežen roman The Cold Six Thousand, ki je pri bralcih in kritikih takoj naletel na izjemen odmev.

Dolga leta se je otepal soočiti z materino smrtjo, dokler ga leta 1994 ni poklical detektiv Bill Stoner, ki so mu, kot je to v navadi v Ameriki, tik pred upokojitvijo namenili delo na nerazrešenih hudih zločinih iz preteklosti. V roke je dobil umor Ellroyeve matere iz leta 1958 in ko ga je poklical, se je ta po dolgem oklevanju odločil z detektivom tesno sodelovati in, če je le mogoče, odkriti storilca. Postala sta prijatelja in plod njunega dela ter zlasti Ellroyeve osebne drame na poti dolgo zatajevanega spoznanja je precej avtobiografski roman My Dark Places, v katerem je avtor na koncu zapisal: "Oropal sem tvoj grob. Razkrinkal sem te. Prikazal sem te v najbolj sramotnih trenutkih. Izvedel sem marsikaj o tebi. Zaradi vsega, kar sem se naučil, sem te ljubil vedno bolj iskreno."

James Ellroy s soprogo živi in ustvarja v Connecticutu.

Najprepričljivejša odlika, ki Ellroyevim delom daje pečat ostre socialno-družbene kritičnosti, je realistično zgodovinsko okolje fiktivnim likom. Tega se je zelo dobro zavedal tudi scenarist David Ayer (poznamo ga predvsem po scenariju za triler Dan za trening s podobno tematiko), ki priznava, da je scenarij za Modre angele pisal z mislijo na Kurta Russella, saj je bil prepričan, da bo samo on znal odigrati večplastno i nasprotujočo si Perryjevo osebnost na pravi način. Nihče ni želel, da bi ga prikazali preveč politično motiviranega ali preveč črno-belega. Russell priznava: "Perry je zelo različen od likov, ki sem jih odigral doslej. Je zelo "resničen" človek, policist iz mesa in krvi, ki naj bi delal za mesto in skupnost, a je hkrati popolnoma "politično nekorekten"; gre za človeka, ki ga je vzgojila ulica in ga kot takšnega priklepa nase." Zaradi tega je igračka v rokah skorumpiranega vodje, ki Perryja v imenu pravila, da "cilj opravičuje sredstva", izkorišča za najnizkotnejša opravila, da si sam ne maže rok. "Perry je v svojem delovanju na lastno pest prešel vse meje človeškosti in človečnosti in v naslednjih štirih dneh, ki jih film prikazuje, bo spoznal kako globoko je pravzaprav padel."

Za in pred kamero...

Režijo je prevzel Ron Shelton, ki ga poznamo po filmih Bill Durham in Tin Cup, s katerima je sodeloval s Kevinom Costnerjem (v prvem je bila njegova soigralka Susan Sarandon, v drugem pa Rene Russo). Že s svojim prvencem je opozoril nase, saj je politična drama iz časa krvave revolucije v Nicaragui z Genom Hackmanom v glavni vlogi, Under Fire, doživela lep sprejem pri gledalcih in kritikih. Leta 1994 je posnel prepričljivo zgodbo o temačnem junaku baseballa Cobb s Tommyjem Leejem Jonesom, letos junija pa je v kina prišel njegov zadnji film Hollywood Homicide z Harrisonom Fordom in Joshom Hartnettom. Na scenarij Modri angeli se je takoj navezal: "Želel sem Perryja narediti tudi človeškega, vendar ne na način, da bi žrtvoval temačno plat njegove osebnosti. Hotel sem ga prikazati kot moža, ki se bojuje s hudičem v sebi, a izgublja."

Kurt Russell (Eldon Perry) že 40 let vztraja v nezanesljivem svetu hollywoodskega filma. Njegove vloge so različne, čeprav prednjači akcija (Beg iz New Yorka, Beg iz Los Angelesa, Big Trouble in Little China, Tequilla Sunrise (z Melom Gibsonom), Backdraft, itd.). Znan pa je po nekaterih odličnih vlogah v komedijah, na primer, Overboard, in dramah, kakršni sta Silkwood in televizijski Elvis. Med njegove zadnje filme sodita odličen triler Breakdown Jonathana Mostowa (ki se nam je predstavil kot režiser Terminatorja 3) in pa zf akcijski spektakel Vojak (Soldier).

Mladega Bobbyja Keougha je zaigral Scott Speedman, ki je svoj igralski krst doživel v televizijski nanizanki Felicity. Pred kratkim je dokončal delo pri dveh filmih, neodvisnem My Life Without Me (s Sarah Polley) in Underworld (s Kate Beckinsdale), začel pa je s kratkim Can I Get a Witness, ki so ga posneli v filmskem centru Normana Jewisona.

Perryjevo ženo, ki dolga leta tiho opazuje, kako se njen mož "pogreza v pekel", dokler se dokončno ne odloči oditi, je zaigrala Lolita Davidovich. Med sebi najljubše filme v dolgoletni karieri prišteva Cobba (prav tako v režiji Rona Sheltona), pa oskarjevega nominiranca Bogovi in pošasti ob Brendanu Fraserju. Za vlogo v drami Young and Younger je prejela nagrado za najboljšo igralko na mednarodnem filmskem festivalu v Tokiju. Zaigrala je še v filmih Na razpotju (s Sharon Stone in Richardom Gerom), Boiling Point, Raising Caine, JFK Oliverja Stona in mnogih drugih.

Ving Rhames (pom. načelnika Holland) je tako rekoč začel z zvrstjo črne kriminalke, ko je zaigral v trilerju Poljub smrti (David Caruso, Nicolas Cage) in pa v kultnem Šundu Quentina Tarantina. Med njegove opaznejše vloge sodijo tiste v Daleč od oči Stevena Soderbergha, Con Air, Striptease (z Demi Moore), Misija nemogoče, v kateri se bo drugo leto predstavil še tretjič, kmalu pa bo dokončan njegov zadnji film Envy v režiji Barryja Levinsona.