Kolosej
Film distribucije Continental Film

Darjeeling Limited

komična drama
Podnapisi
Na sporedu od: 31.1.2008, Kolosej Ljubljana
1h 31min / 91min
Leto: 2007
Država: ZDA
Jezik: angleščina
Scenarij: Wes Anderson, Roman Coppola, Jason Schwartzman
Režija: Wes Anderson
Wes Anderson, s katerim smo se že smejali in jokali ob filmih Veličastni Tanenbaumi in Življenje pod vodo, vas tokrat vabi, da se pridružite popotovanju treh odtujenih bratov. Francis je pred kratkim doživel prometno nesrečo, Peter ne najde pravega stika z nosečo ženo, Jack pa je še vedno povsem obseden z nekdanjo ljubeznijo. Ob iskanju smisla življenja in duševnega miru jih na nenavadni poti po Indiji čakajo številna presenečenja, ki poleg vseh bolečin prinašajo tudi pomembna življenjska spoznanja.

Trije bratje iz Združenih držav, ki leto dni niso govorili, se z vlakom podajo po Indiji, ker želijo najti sami sebe in ponovno stkati vezi med seboj – da bi ponovno postali bratje, kakršni so nekoč bili. Njihovo "duhovno popotovanje" kmalu zaide na stranpoti (zaradi dogodkov, v katere so vpleteni zdravila proti bolečinam brez recepta, indijski sirup za izkašljevanje in razpršilec za samoobrambo). Tako se nenadoma znajdejo sami samcati sredi puščave z enajstimi kovčki, tiskalnikom in strojem za pakiranje. V tem trenutku se začne novo, nenačrtovano potovanje.

Vstopimo na Darjeeling Limited: o zgodbi

"Zanima me, če bi bili mi trije v resničnem življenju prijatelji. Ne kot bratje, ampak kot ljudje."
-- Jack Whitman

The Darjeeling Limited je nastal na podlagi treh stvari, ki zanimajo Wesa Andersona: vlaki, Indija in bratje. Anderson je že pripovedoval o pogosto sočasno zabavnih in katastrofalnih spremenljivkah v ljubezni in družinskih odnosih in sicer v filmih Veličastni Tenenbaumi, Rushmore ter v Življenju pod vodo.

V The Darjeeling Limited je v ospredju zgodbe snidenje treh odtujenih bratov na morda do sedaj najbolj zanimivi lokaciji: na vlaku, ki se odpelje proti puščavi Rajasthana, na katerem pretreseni bratje drvijo skozi neznana področja tako fizično kot čustveno. "Od nekdaj sem si želel posneti film na vlaku, ker mi je všeč zamisel o gibljivi lokaciji. Premika se naprej tako kot zgodba," pravi Anderson. "Dogajanje enega svojega filma sem že postavil na ladjo."

Vlaki so navdihovali filmske ustvarjalce že od samega začetka. Leta 1895 sta brata Lumiere posnela pionirski petdeset sekundni film Prihod vlaka in prestrašila občinstvo, ki še nikoli ni videlo podobe, ki bi se drvela prot njim. Leta 1903 je Edwin S. Porter ustvaril prvi narativni film z The Great Train Robbery. Od takrat so bili od razkošne prefinjenosti Umora na Orient expressu do kaosa A Hard Day’s Night vlaki kinetični propelerji vseh vrst likov na vseh vrstah potovanj.

Vlaki, ki so pritegnili Andersona, niso bile kar neke lokomotive v tri dni, ampak tiste, ki prečkajo državo, najbolj osredotočeno na vlake – prostrano, eksplozivno razširjajočo se Indijo z njenimi vznemirljivimi barvami in kulturo, lepoto in absurdnostjo, revščino in duhovnostjo.

Anderson pred snovanjem filma ni bil še nikoli v Indiji, vendar je bil že dolgo zaljubljen v pokrajino, ki je bila na ogled v njegovih najljubših filmih, posebej v vizualno osupljivi The River Jeana Renoirja, zgodbi o dozorevanju, ki se je odvijala na bregovih Gangesa, ter v epskih, čustvenih filmih indijskega filmskega mojstra Satyajita Raya. Zamisel, da bi svojo lastno komično grenko-sladko rahločutnost vnesel v svet, tako drugačen od njegovega, mu je bila všeč.

Torej so se vse te tri niti zgodbe počasi začele povezovati in tako se je Anderson znašel na svojem potovanju skozi Indijo skupaj s tremi možmi. "Odločil sem se, da bi rad posnel film v Indiji, odločil sem se, da bi rad posnel film na vlaku in pomislil sem, da bi posnel film o treh bratih," pravi. "Potem sem prijatelja Jasona Schwartzmana in Romano Coppolo prosil, naj se mi pridružita pri pisanju scenarija in vsi trije samo se odpravili v Indijo."

Anderson, Schwartzman in Coppola so začeli pisati, ko so začasno živeli v Parizu. Jason Schwartzman se spominja, da so sprva pisali samo sem ter tja, potem pa se je hitro vse razbohotilo v odisejado. "Vem, da se sliši pocukrano in slikovito, ampak velik del scenarija je nastal v francoskih kavarnah v poznih večernih urah. Na določeni točki je Wes dejal: Vesta, morda bi bilo dobro, če bi šli v Indijo. In tako smo marca 2006 res šli tja in takrat smo se začeli zapletati v stvari, o katerih smo pisali."

Začetni navdih za like je prišel iz osebnih izkušenj in potovalnih izkušenj Andersona, Schwartzmana in Coppole. Tako so se rodili trije bratje Whitman, ki so se zbrali leto dni po očetovem pogrebu, ko se je zdelo, da ne bodo nikoli več med seboj spregovorili niti besede.

Najstarejši Francis je tisti, ki da pobudo za snidenje sprtih bratov, potem ko v nesreči z motorjem za las uide smrti, mora pa zaradi tega nositi masko obvez, zaradi katere spominja na mumijo. Trdi, da je najprej pomislil na brata, ko se je po nesreči prebudil iz nezavesti. Francis je potovanje skrbno načrtoval in brata pripeljal v starodavno deželo razsvetljenja, da bi skupaj doživeli razodetje – ali pa se vsaj spet malo zbližali.

Peter, drugi otrok, pride potrt in živčen, saj bo dobil otroka z ženo, za katero je vedno mislil, da se bo ločil od nje. Jack, najmlajši v družini, pisatelj, ki svoje izmišljene like vedno oblikuje na podlagi vsega, kar se mu zgodi, je ob prihodu v Indijo še vedno obseden z nekdanjim dekletom, ki je ostalo v Parizu, in prisluškuje njeni telefonski tajnici, za katero ima še vedno kodo.

Anderson, Schwartzman in Coppola so te osebe vzeli s seboj v Indijo, kar je spremenilo vse - otožno vzdušje, vibrirajoča energija in prijetno vzdušje dežele z osmozo pronicajo v zabavne zaplete in prevrate zgodbe o treh bratih.

"Takega kraja ni nikjer drugje na svetu," pravi Anderson o Indiji. "To je kraj, kjer so številni vidiki dnevnega življenja tako radikalno drugačni od naših lastnih, da je to resnično vplivalo na scenarij. Čeprav je 90 odstotkov zgodbe posvečeno Francisu, Petru in Jacku, kako se pogajajo, prepirajo in skušajo razumeti drug drugega, se nam je zdelo pomembno, da se njihovi pogovori odvijajo na vlaku, ki brzi skozi to starodavno deželo."

Ko je dobila scenarij, je bila producentki Lydiji Dean Pilcher zgodba takoj všeč, še bolj pa, ko je izvedela, kako namerava Wes Anderson k njej pristopiti. "Wes mi je povedal, da želi ta film posneti povsem drugačen način kot svoje dosedanje filme. Hotel se je izogniti običajnim pastem snemanja in skrčiti proces. Hotel je, da se igralci sami ličijo, oblačijo in poskušajo ustvariti okolje, v katerem bodo živeli liki tega izmišljenega sveta, kot bi bili resnični ljudje, ki so se podali na pot. To je bila zanimiva zamisel."

Anderson je med snemanjem ves čas ohranjal jin in jang –po eni strani je bilo vse skrbno načrtovano, kot je pač vajen delati, po drugi pa je bil ves čas dovzeten za povsem spontane vragolije, humor in lepoto, ki jih lahko podžge Indija. To, pravi Roman Coppola, daje zgodbi neko posebno moč, da se počasi zaleze gledalcu pod kožo, in pusti trajen vtis o notranji izkušnji vsakega lika.

Coppola zaključuje: "V filmu smo želeli te like spraviti na vlak in jih potem hitro potisniti v kaos, jim zadajati udarce, nastavljati ovire in dovoliti, da se zgodi nepričakovano."

O igralcih

Owen Wilson (Francis) je posnel filme Noč v muzeju, Jaz, ti in nadloga Dupree, Lovca na družice, Življenje pod vodo, Veličastni Tenenbaumi. (scenarij sta napisala skupaj z Andersonom in bila zanj nominirana za oskarja za najboljši izvirni scenarij), Zgaga, Njegovi tastari, Njeni tastari, Opoldanski obračun, Polnočni obračun, Za sovražnikovo črto, Jaz, vohun, Bottle Rocket (tudi koscenarist z Andersonom), Rushmore (koscenarist, koproducent), Drillbit Taylor, Tropic Thunder, Armageddon, The Minus Man, Zoolander ter Starsky in Hutch.

Adrien Brody (Peter) je dobil oskarja za nastop v Pianistu. Je najmlajši dobitnik oskarja v kategorijo najboljši igralec. Posnel je še filme Tanka rdeča črta, Vas ob gozdu, King Kong, Hollywoodland, Manolete, King Of The Hill, Ten Benny, Restaurant, Harrison’s Flowers; Bread And Roses; The Affair Of The Necklace; Liberty Heights; Summer Of Sam in The Jacket.

Jason Schwartzman (Jack/koscenarist) je posnel filme V objemu čarovnice, Rushmore, Marie Antoinette; Shopgirl, I ♥ Huckabees, C.Q., S1mone, Slackers.

Anjelica Huston (Patricia), je dobila oskarja za nastop v filmu Čast Prizzijevih. Leta 2005 je dobila zlati globus za nastop v televizijskem filmu Iron Jawed Angels.

Posnela je filme Addamsovi 1 in 2, The Grifters, Veličastni Tenenbaumi in Življenje pod vodo (oba v režiji Wesa Andersona), The Witches, Manhattan Murder Mystery in Crimes and Misdemeanors (oba v režiji Woodyja Allena), Enemies: A Love Story, The Crossing Guard, Gardens Of Stone, The Perez Family in The Dead, zadnji film njenega očeta Johna.

Kot režiserka je debitirala z Bastard Out Of Carolina. Režirala je tudi film Agnes Browne, nastopila pa še v filmih Pepelkina ljubezenska zgodba, Seraphim Falls, The Golden Bowl, Handful Of Dust, Mr. North, Buffalo 66 ter Blood Work.

Na televiziji je nastopila v filmih Covert One: The Hades Factor ter Family Pictures in v nadaljevankah Huff, Buffalo Girls, Lonesome Dove in The Mists of Avalon.

O Wesu Andersonu

Bil je koscenarist in režiser Bottle Rocket, Rushmore, Veličastnih Tennenbaumov in Življenja pod vodo. Njegov naslednji film bo The Fantastic Mr. Fox po knjigi Roalda Dahla.

Komentarji

31.1. 2008 ob 0:00 zvezdica

Nekatere scene simpaticne, Owen wilson, drugace film porazen. Tudi nic kaj posreceno vse skupaj kot celota, igralska zasedba ne pase skupaj, vsebina je tako ali tako brez zveze. Razocaranje, tezko bi ga priporocil komu. Pisem pa zato moj vtis o tem filmu ker sem presenecen da ste ob bok naslovu dali neprezreti. Ce je kaksen film je prav gotovo to ta ki si ne zasluzi pohvale

— Uros
2.2. 2008 ob 0:00

Meni se zdi film fantastičen. Drugačen. Svetujem ogled zgolj tistim, ki so jim take scene všeč. Dobri kadri in simpatična glasba.

— Bibba
4.2. 2008 ob 10:10 zvezdica

Super film. Priporočam. Seveda ni klasično "kolosejevski", in nobeden Bruce Wills ne bo po vlaku z brzostrelko lovil nepridipravov, toda zelo življenjski in tudi zelo kakovosten humor. Pa še malce fotoreportaže Indije.

— Jan
4.2. 2008 ob 15:31

koliko stane € za otroka in študenko za kino dan.

— lan
7.2. 2008 ob 0:00

mi lahko nekdo razlozi, zakaj je film na ogled le v Ljubljani - konco film, ki bi si ga z veseljem ogledal v koloseju v Mariboru, pa nista!

— jure
8.2. 2008 ob 13:46

Tako slabega filma pa že dolgo ne. Vsebina sicer je, a katastrofalna.

— Urša
8.2. 2008 ob 18:32 zvezdica

Meni osebno odličen film in vreden ogleda, na začetku je 13 minutni kratek film, pozorno ga pogledajte, ker je pozneje v filmu velik joke na to foro...Zlo fajn film in kot sm prej rekla VREDEN OGLEDA

— Punkerka
9.2. 2008 ob 15:08

Film je brezveze. omojbog js nism vidla še filma ki bi biu tako brez ideje kot je ta. Nočm da ga greste gledat ker vam bo žou. Škoda karte res. =]

— Tina
9.2. 2008 ob 22:08 zvezdica

Groza!!!
To je vse kar lahko rečem na ta film.
Če se da se izognite ogledu.

— urša
10.2. 2008 ob 15:45 zvezdica

Film nikakor ni porazen... temvec odlicen... prava popestritev med poplavo ameriskega sunda.

Priporocam ga vsem, ki vam ni vseeno za dobro fotografijo, izviren scenarij, situacijsko komiko in, in... se bi se naslo...

— Janja
12.2. 2008 ob 17:19 zvezdica

Ko se hollywood trudi biti alter.
EPIC FAIL

— Oolt
14.2. 2008 ob 15:21

Hehe, tipicni Wes Anderson - some love it, some hate it. Saj bi vam blo lahko ze mal jasno, ce ste karkoli njegovega gledali.

— Giaco
14.2. 2008 ob 15:21

ei Jan ti si car! napis svojo cifro! najbolsi komentar ...... jaz sem sicer klasicno "kolosejevska" ampak imam tudi smisel za humor...se pravi da si bom slla film glede na "kakovost" tvoje recenzije kmalu pogledat.lp

— blonda
6.3. 2008 ob 0:00 zvezdica

Prebral sem komentarje in si ogledal film. Razpoloženje v dvorani je bilo podobno komentarjem - od odličnosti do zanič. Nekateri v dvorani so se med predstavo pogovarjali (očitno se jim je zdel film brez zveze), nekateri so se režali kot, da gledajo burlesko, večina pa je uživala v filmu. Film je narejen profesionalno, dialogi so odlični, kamera fantastična... Čeprav je film daleč nad ameriškim povprečjem, je pa vseeno ameriški.
Nekaj pomembnega ne boste zamudili, če si ga ne boste ogledali, dve uri pa prijetno mineta. Jaz bi si takih filmov ogledal še več. Bolj vesel bi bil, če bi ljudje, ki se jim taki filmi zdijo brez zveze, počeli kaj drugega in ne bi med predstavo motili ostalih.

— Bojan
20.3. 2008 ob 0:00

dobr sj nj ma vsak svoj okus sam tisti k vm ni bil ušeč

se mi zdi da pričakujete pitično ameriško sranje..ker-nj se trudjo
konec koncev ker mam njihovga povprečja ....dost

byby

— karmen

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.