Kolosej
Film distribucije Continental Film

Čudovito leto

romantična komedija
Od kdaj niste več oseba, kakršna ste hrepeneli postati?
Na sporedu od: 9.11.2006, Kolosej Ljubljana
1h 58min / 118min
Leto: 2006
Država: ZDA
Scenarij: Marc Klein in Peter Mayle
Režija: Ridley Scott
Vedno prezaposleni borzni posrednik Max po smrti strica Henryja podeduje vilo in vinograd v Provansi. Da bi od prodaje iztržil čim večji dobiček, osebno odpotuje v Francijo, kjer pa ne gre vse po načrtih. Oskrbnika vinograda nista navdušena nad Maxovo željo po prodaji, na posestvu se pojavi mlada Christie, ki trdi, da je Henryjeva nezakonska hčerka, dodatne dvome o življenjski sreči pa Maxu zbujajo tudi spomini na otroštvo in prikupna, a svojeglava lastnica restavracije v bližnji vasici.

Oskarjevec Russell Crowe je ponovno združil moči z režiserjem Gladiatorja Ridleyjem Scottom v filmu Čudovito leto. Investicijski strokovnjak iz Londona Max Skinner (Crowe), se preseli v Provanso, da bi prodal majhen vinograd, ki ga je podedoval po pokojnem stricu. Max se počasi privadi tistemu, kar nazadnje postane omamno, novo življenjsko poglavje, ko spozna, da je življenje vredno rešiti.

Samozavesten, čeden in vzvišen, Max Skinner je uspešen londonski bankir. Finančna barakuda na bregovih Temze, ki želi osvojiti evropsko tržišče. Z zadnjim podvigom je zaslužil več milijonov, kar mu tekmeci grozno zavidajo. Maxov triumf se popolnoma ujema z njegovo filozofijo: zmaga ni vse, je edina stvar!

Kmalu zatem Max izve žalostno novico, da je umrl njegov priletni stric Henry. Ker je njegov najbližji krvni sorodnik, podeduje posestvo, ki vključuje provansalski grad in vinograd La Siroque, kjer je Henry trideset let vzgajal trto.

Max odpotuje v gradič, kjer je v otroštvu preživljal počitnice z ekscentričnim stricem, ki ga že leta ni ne videl ne slišal. Medtem se Max ukvarja s pravnimi papirji, ga v podjetju suspendirajo; čaka ga preiskava zaradi sumljivih transakcij obveznic.

Ker je njegova prihodnost v Londonu negotova, se počasi začne privajati novemu življenju v gradičku. Ponovno sreča dolgoletnega grajskega vignerona Francisa Duflota (ki po tridesetih letih še vedno skrbi za trte), ki se ga Max spominja iz svojih obiskov v otroštvu. Duflotova gostobesedna žena Ludivine, ki na posestvu gospodinji, toplo sprejme Maxa.

Ta je negotov, ali je življenje na jugu Francije res zanj. Pokliče svojega najboljšega prijatelja, londonskega nepremičninskega agenta Charlieja Willisa, naj se pozanima, kakšna je trenutna tržna vrednost gradiča in vinarne, kot je La Siroque . Charlie svetuje Maxu, da za majhno vinarno z dobrim vinom lahko zahteva več milijonov dolarjev, še posebej, če prodaja butična vina v različnih prodajalna vin. To je dobra investicija, če Max izgubi službo.

Ko se Max z naklonjenostjo spominja svojih preteklih poletij (z moškim, čigar modrost in filozofija sta mu pomagala pri uspešni karieri) in premišljuje o negotovi usodi, se zadeve zapletejo z nepričakovanim prihodom odločne dvajsetletne Kalifornijčanke iz Doline Napa Christie Roberts. Ta trdi, da je nezakonska hčerka pokojnega. Če je to res, je po francoski zakonodaji ona dedinja La Siroque.

Max sumi, da je Christie prevarantka, zato začne brskati po njeni preteklosti, hkrati pa se pričkata glede usode vinograda, katerega plonk (tako Francozi pravijo slabemu vinu) še za kis ni dober. Max pa v stričevi kleti najde tudi druge steklenice vina. Steklenica tega skrivnostnega, legendarnega vin de garage na črnem trgu stane več tisoč dolarjev. Vsaj tako trdi lastnica lokalne kavarne Fanny Chanel, v katero se Max zaljubi.

Od kje je to vino prišlo? In zakaj Duflot vztraja, da bo ostal na La Siroque ne glede na usodo vinograda? In kaj je z nenavadnimi trtami, ki jih je na posestvu odkrila Christie?

S spomini in minevanjem časa se v Maxu prebudijo čustva, za katera je mislil, da jih je izgubil in zaradi katerih začne na novo ceniti življenjsko filozofijo pokojnega strica Henryja - in filozofijo življenja v Provansi: "Nikjer na svetu človek ne more biti zaposlen s tako malo dela, a hkrati pri tem tako uživati."

A Good Year je posnet po knjižni uspešnici Petra Mayla.

Peter Mayle je po rodu Britanec, ki je pred petnajstimi leti obrnil hrbet uspešni oglaševalski karieri in postal uspešen pisatelj. Piše o dobrem življenju na jugu Francije zadnjih petnajst let. Kritiki njegove knjige, tako leposlovne kot nebeletristične, hvalijo, pravijo mu "največji literarni eskapistični umetnik, saj zna svoje barvito dogajanje stati v, kot so zapisali v neki reviji, "najbolj očarljiv kraj tostran paradiža." Maylovo prvo knjigo, A Year in Provence, so od prve izdaje leta 1991 prodali v več kot 5 milijonov izvodih (in 28 jezikih).

Ob steklenici provansalskega vina sta se Mayle (ki živi na področju Luberona v Provansi) in Ridley Scott (ki ima tam že petnajst let vinograd in počitniško hišo) domislila zgodbe za Maylov živahni roman iz leta 2004 A Good Year. "Ridley je včasih delal reklame, jaz pa sem včasih delal v oglaševalski agenciji v Londonu," se Mayle spominja začetkov prijateljstva s filmskim ustvarjalcem, ki sta ga sklenila v londonskem oglaševalskem svetu v sedemdesetih. "Bil je najboljši med vsemi, zato smo za snemanje reklam vedno najeli njegovo podjetje, če smo si ga lahko privoščili. V presledkih sva sodelovala v Londonu, nato pa je on začel snemati filme, jaz pa pisati knjige."

Skoraj tri desetletja kasneje sta Scott in Mayle skupaj kosila. "Ridley je prišel s časopisnim člankom o dobrih vinih v Bordeauxju - ‘garažnih’ vinih - ki so bila draga, čeprav niso bila cenjenega porekla. Ljudje so zanje vseeno plačevali cela bogastva."

"Na finančnih straneh Timesa sem našel članek o vinogradu v Franciji, v katerem so prodajali garažno vino za 30 tisoč funtov za zaboj," se Scott spominja članka iz leta 1996, ki ga ima še vedno med svojimi dokumenti v Londonu "Iskal sem izgovor, da bi se v Francijo vrnil snemat film in ta zamisel je bila popolna priložnost. Zamisel sem posredoval Petru Maylu, ki je dejal: To bi bil pa dober roman. Odvrnil sem mu: Ti napiši knjigo, jaz bom dobil pa filmske pravice. Zato je napisal knjigo, ki je bila uspešna."

Mayle je na svojem prenosnem računalniku leta 2003 delal devet mesecev, raziskoval za projekt v svoji drugi domovini Provansi in v enem najbolj znanih vinogradniških področij, Bordeauxu, ob francoskem delu Atlantika. V Le Pinu gojijo po mnenju mnogih najboljši merlot na planetu.

Medtem je šel Scott v Maroko in Španijo snemati epsko sago Nebeško kraljestvo. Mesec dni po tistem, ko je pisatelj izročil založbi svoj rokopis, je bila pogodba za filmske pravice sklenjena - Scott in Mayle pa sta spet sodelovala.

Scott je tudi predlagal naslov knjige in filma. "Vinar ima težko življenje. A če mu uspe, potem je leto dobro," pravi Scott. "Takrat bo francoski vinar rekel: Dobro leto je bilo."

Film se od romana razlikuje predvsem v prikazu strica Henryja, ki ga roman omeni samo nekajkrat. Potem ko sta se Scott in scenarist Klein nekaj časa poigravala z zamislijo, da bi bil stric Henry duh, sta se nazadnje odločila, da ga bosta prikazala v flashbackih, ki po Scottovih besedah omogočajo, "da vidimo Maxovo odraščanje, ki je bistveno pri razvijanju zgodbe."

Kot meni Russell Crowe, ti flashbacki poudarjajo ključne filmske teme: "Dokler so ljudje v našem srcu, nikoli ne umrejo. To se mi je zdela krasna metafora. Ko sva z Ridleyem snemala Gladiatorja, je bila metafora smrt. V Dobrem letu pa razpravljamo o temah reinkarnacije - ne nujno iz mrtvih v žive, ampak da imamo živega mrtveca, kot je Max, ki oživi zavoljo njegovih izkušenj v Provansi. Vsak lik v zgodbi se znajde v situaciji, ki svoje življenje spremeni na bolje."

Legendarni igralec Albert Finney, ki upodablja Henryja, pravi: "Max se spominja strica, pri katerem je v otroštvu preživljal poletne počitnice. To so lepi spomini, zatorej se je očitno s stricem dobro imel. Mladi Max je užival v njegovi družbi. Filozofija, ki jo Henry prenaša na Maxa, je povezana predvsem z vinom, dejansko pa gre za filozofijo, da je potrebno v življenju uživati. Mislim, da je imel na dečka dober vpliv."

Max ni edini lik, ki doživi preobrazbo. Crowe pravi: "To se zgodi vsakemu liku. Tudi meni se je to v življenju zgodilo, ko sem se poročil in dobil otroka. Torej vem, da je možno, da ga nehaš lomiti okrog in da se spremeniš. Na to se nanaša naslov, na Maxovo življenje. Pride v Provanso, se ponovno spomni življenja s stricem in vsega, kar ga je ta naučil. To mu odpre srce in spremeni življenje."

"Mislim, da se bo po ogledu filma občinstvo spomnilo svojega otroštva," pravi štirinajstletni Freddie Highmore, ki igra mladega Max. "Zaradi filma se boste ozrli na vse, kar se vam je zgodilo v življenju. Mladi Max ni vedel, kako pomembne so lekcije, ki mu jih daje stric. A ko odraste in pride ponovno na obisk v tiste kraje, spozna, kako pomembne so bile pri njegovem odraščanju."

O snemanju

Pri opisovanju privlačnosti Provanse pisatelj Peter Mayle pravi, da na tistem področju sonce sije 300 dni v letu, pokrajina je prekrasna, izjemno neokrnjeno podeželje, svetloba je neverjetna. "Takšne svetlobe ne najdete nikjer drugje na svetu. Všeč mi je tamkajšnji ritem življenja. Ko se ga privadite, je zelo prijeten. Tam se počutim doma."

"Rad sem se prebujal v Provansi," dodaja Russell Crowe, ki je med snemanjem tam živel dva meseca. "Ta dolina Luberon je nekaj zares posebnega, Mislim, da je to nekako povezano s plodnostjo. Svetloba je tam zelo podobna avstralski - modre, rožnate in oranžne barve na nebu. Tam sem se počutil zelo domače."

O igralcih

Russell Crowe (Max Skinner) je bil nominiran za oskarja za nastope v filmih Prebujena vest, Gladiator in Čudoviti um. Oskarja je dobil za Gladiatorja. Posnel je še filme Gospodar in bojevnik, Cinderella Man, American Gangster (novi film s Scottom in Denzelom Washingtonom), LA Zaupno, Dokaz življenja, Hitri in mrtvi, Mystery, Alaska, Virtuosity, Heaven’s Burning, Breaking Up, Rough Magic, The Sum of Us, For the Moment, Love in Limbo, The Silver Brumby, The Efficiency Expert, Prisoners of the Sun, The Crossing, Proof, Romper Stomper, Hammers Over the Anvil.

Petkratni nominiranec za oskarja Albert Finney (stric Henry) je posnel filme Tom Jones, Umor na Orient Expressu, Garderober, Night Must Fall, Two for the Road, Under the Volcano, Erin Brockovich, Millerjevo križišče, Preprodajalci, The Entertainer, Saturday Night and Sunday Morning, Charlie Bubbles (režiserski prvenec), The Duellists, Scrooge, Shoot the Moon, Gumshoe, Annie, Orphans, Velika riba, The Browning Version, The Run in the Country, Rich in Love, Corpse Bride, Amazing Grace.

Veliko uspehov je požel tudi na malih zaslonih: The Gathering Storm, A Rather English Marriage, Karaoke, Cold Lazarus, The Green Man, The Biko Inquest (njegov drugi režijski poskus), Papež Janez Pavel II, .The Image.

Je tudi legenda britanski odrov.

Marion Cotillard (Fanny) je posnela filme Velika riba, Taxi 1-2-3-, Zelo dolga zaroka, Les Jolies choses, L’Histoire du garcon qui voulait qu’on l’embrasse, Une Affaire Privee, Jeux d’enfants, Ma vie en l’air, Cavalcade, Sauf le respect que je vois dois, Edy, La Boîte noire, Toi en moi, Fair Play, Mary, La Vie en rose, Le Concile de Pierre, Dikkenek.

Abbie Cornish (Christie Roberts) je posnela film Somersault, Candy, Elizabeth: The Golden Age in nadaljevanke Children’s Hospital, Wildside, Marking Time, The Monkey’s Mask, Everything Goes, Horseplay, One Perfect Day.

O režiserju in producentu

Ridley Scott je eden najvplivnejših režiserjev vseh časov. Režiral je Gladiatorja, dobitnika petih oskarjev, Nebeško kraljestvo, Hannibala, Osmega potnika, Iztrebljevalca, Thelmo in Louise, GI Jane, Legendo, Črni dež, Sleparja, Someone to Watch Over Me, 1492: Conquest of Paradise, White Squall, bil je tudi producent The Browning Version, Where the Money Is, nadaljevanke The Hunger ter televizijskega filma RKO 281.

Komentarji

2.11. 2006 ob 12:41

se mi zdi da je zelo dober film.

— martin
10.11. 2006 ob 9:40 zvezdica

Še ena varianta priljubljene zgodbe o osebnostni rasti, s to izjemo, da se je zgodbe tokrat lotil genialni duo Scott - Crowe z uspešno produkcijsko ekipo. Rezultat je simpatičen film, ki pričara prijetno atmosfero lahkotnosti in preprostosti. Kar niti ni lahko delo: k temu so pripomogli dobro izbrani igralci, režiserjev občutek za psihologijo (pogled kamere je subjektiven in hkrati humoren) ter scenografija, ki se trudi zajeti vso svetlobo Provanse. Sicer klišejski zaplet pridobi unikatnost s tem, ko se razplete v nekoliko nedoločen, a toliko bolj sproščen konec ... Dobro leto, upanje in prihodnost, pomembno je, da se človek vrne nazaj v otroštvo, tam se spet najde, ne glede na to, kaj vse se še lahko zgodi. Za režiserja filma pa je to gotovo spet dobra letina, ker je dokazal, da se brez težav loti tako Gladiatorja kot romantične drame.

— KM
10.11. 2006 ob 12:52

Enkraten, vreden ogleda!

— SANY
11.11. 2006 ob 2:05

sem brez komentarja film mislim da je čudovit in bi si ga rada ogledala hvala

— marjeta
11.11. 2006 ob 12:13

Film, ki se ga definitivno splača pogledat!Priporočam!

— Katja
11.11. 2006 ob 14:45

EJTE MEN SE NI ZDEL TKO ČUDOVIT.

— NIJA
12.11. 2006 ob 8:56

Men se je zdel pa preprosto čudovit... zabaven in simpatičen... tako sem se sprostila in v teh dveh urah pozabla na vse... :)

— eagle
13.11. 2006 ob 10:10 zvezdica

Film pove tisto, česar se zadnja leta zaveda vsak izmed nas. Kako bi bilo lepo pobegniti vsakodnevni naglici in dati življenju drugačno vsebino. Tako sem film doživela jaz, čeprav vsebina prepleta še druge usode, ki so povezane z usodo glavnega igralca. Če gledalec ni zahteven in si želi ogledati nekaj lahkotnega, je ta film prava izbira

— Marina
21.11. 2006 ob 6:41 zvezdica

Najprej sem kopiral zapis iz Worda in so se pojavili neki čudni znaki. Mislim, da bo sedaj bolje. "Ko sem bil mlad, sem mislil, da je z denarjem možno kupiti vse. Sedaj tega ne mislim več, ampak to vem", je znan izrek. V filmu pa na lep način pokažejo, da ta izrek ne drži v celoti. Z denarjem si lahko kupiš stanovanje, hišo, grad..., ne moreš pa si kupiti doma. Lep film, ki ti pokaže, da je še vedno fajn, če se ljudje imajo radi, se cenijo, spoštujejo... Če pa radi gledate, kako se ljudje koljejo, posiljujejo, kako se nekaj bliska... potem ta film ni za vas.

— Bojan
22.11. 2006 ob 1:33 zvezdica

Končno se je po dolgem času na platna prikazalo nekaj pravega, kar dejansko prikazuje, kakšen je dan današnji svet in kakšen bi lahko bil. Kaj so dejanjso vrednote življenja, mar je res denar. Ma sej če ni ljubezni, medspoštovanja,..., pol tut denar ne pomaga kaj dosti. Pomembne so vse vrste inteligence, šustvena, finančna,... Skratka za moje pojme film, po katerem se lahko zgleduješ za preostanke tvojih dni. Čestitke pisatelju romana!

— Don Bausini
27.11. 2006 ob 18:56

Folk ne hodit tega gledat. Brezvezn, na dolgo in široko predstavljen romantičen film, ki pa naj bi bil še povrhu vsega komedija. še španske telenovele so bolše.

— krokodilcica
2.12. 2006 ob 13:27

Filma sicer (še) nisem gledal, je pa res, da je prevod naslova še ena cvetka naših genialnih prevajalcev. "Good year" je v tem kontekstu brez dvoma "dober letnik", saj film govori o vinu. Ja, tu pa se pokažejo pomanjkljivosti nepotizma: med tem ko so sposobni brez dela, ga nesposobni opravljajo za en drek!

— Kolega prevajalec
12.12. 2006 ob 19:17 zvezdica

Film je precej temačen, gre za splet neke romance, nedvomno pa je daleč od komedije, kot sem nekje zasledila. Zanimiva ideja. Priporočam vsem, ki jih temačnost ne moti in so romantični fanatiki. Gledljiv!

— TeA :)
13.6. 2007 ob 18:31

Film sem se ogledala in je bil kar uredu. Mi lahko kdo pove naslov komada (dost na začetku) ko se s tistim avtom malim vozi.

— kaatjaa
28.7. 2009 ob 17:40

Super film pa čeprov ga komentiram nekaj let za vsemi :)!

— Silvano
28.10. 2010 ob 20:01

naslovov filmov ne prevajajo prevajalci ...

— sonček
30.10. 2019 ob 7:31

Čudovita zgodba, Provansa, ki napolni življenje s čutnostjo, odlični igralci. Boža in spomni, kaj je pomembno v življenju.

— Melanija

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.