Kolosej
Film distribucije Blitz Film Video Distribution

Čudovita bitja

romantična misteriozna drama
Na sporedu od: 14.2.2013, Kolosej Ljubljana
1h 24min / 84min
Leto: 2013
Država: ZDA
Jezik: angleščina
Scenarij: Richard LaGravenese po romanu Kami Garcia in Margaret Stohl
Režiser romantične drame P.S. Ljubim te predstavlja zgodbo najstnice Lene, ki jo spremlja družinsko nadnaravno prekletstvo, povezano s temačnimi silami. Kljub zloveščemu slovesu se vanjo zagleda vročekrvni Ethan, toda ostane jima samo še 75 dni, preden bodo Leno dokončno omrežile temačne čarovniške moči. Lenin oče skuša onemogočiti Ethana, saj je prepričan, da se bo Lena brez njega lažje uprla temačnim nagonom. Toda mladenka bo za spremembo svoje usode potrebovala veliko poguma ter resnično in iskreno ljubezen.

Za oskarja nominirani Richard LaGravenese (The Fisher King, P.S. I Love You) je nadnaravno ljubezensko zgodbo Čudovita bitja režiral po lastnem scenariju, ki ga je priredil po uspešni literarni seriji Kami Garcie in Margaret Stohl.

Sedemnajstletni Ethan Wate (Alden Ehrenreich) ima že nekaj mesecev iste sanje: na bojišču iz ameriške državljanske vojne ga čaka skrivnostno dekle. Silno si želi biti z njo, a med njima preži neznana nevarnost – in vsakič Ethana, preden se približa dekletu, ubije strela.

A nevarnost tega nenavadnega sveta sanj je Ethanu ljubša od njegove resničnosti v Gatlinu, majhnem in konservativnem mestecu na jugu ZDA, ki še vedno ni stopil v 21. stoletje in kjer se nikoli nič ne spremeni in nič ne zgodi. Ethan – ujet doma ob očetu, ki se je po nenadni smrti Ethanove mame povsem zaprl vase – si želi življenja, o kakršnem zgolj bere v knjigah.

Potem njegov dolgočasni obstoj pretrese prihod Lene Duchannes (Alice Englert), prelepe in zapletene nečakinje Macona Ravenwooda (Jeremy Irons), samotarskega lastnika gotskega posestva Ravenwood. Lena Ethana takoj pritegne, čeprav se zdi, da jo povsod spremlja katastrofa in se izkaže, da je čarovnica in ima sposobnosti, ki jih ne more nadzorovati. Mestece, ki ga vodi konservativna ga. Lincoln (Emma Thompson), skuša dekle izgnati in celo mestna knjižničarka Amma (Viola Davis), ki ve domala vse, se boji, da se bo zgodovina ponovila – zgodovina družinskih skrivnosti in prekletstva, ki Leno čaka, ko dopolni 16 let. Takrat namreč pade odločitev, ali bo čarovnik služil dobremu ali zlu.

Toda Lenina usoda je morda že zapečatena zaradi prekletstva, ki njo in Ethana posesa v gosto mrežo urokov in nevarnosti, iz katerih, kot kaže, ni izhoda.

Film so producirali Erwin Stoff, Andrew A. Kosove, Broderick Johnson, Molly Mickler Smith in David Valdes, Yolanda T. Cochran je bila izvršna producentka, Steven P. Wegner pa koproducent.

Izza kamere so sodelovali še z oskarjem nagrajeni direktor fotografije Philippe Rousselot, scenograf Richard Sherman, montažer David Moritz in kostumograf Jeffrey Kurland. Glasbo so prispevali thenewno2.

O snemanju filma

Gatlin v Južni Karolini se morda zdi zaspano južnjaško mestece, kjer se nikoli nič ne zgodi. A pod tem dolgočasnim površjem brbotajo nenavadne in čarobne sile, ki izvirajo iz preteklosti in ki bodo znova privrele na plano.

Čudovita bitja, literarna uspešnica s seznama New York Timesa in prvi roman v seriji, ki sta jo spisali Kami Garcia in Margaret Stohl, je priljubljena širom po svetu. V središču pripovedi sta srednješolec Ethan, ki bi rad pobegnil iz tega malomeščanskega življenja, in Lena, ki ima nadnaravne sposobnosti. Želi si ubežati družinskemu prekletstvu, ki jo čaka, ko napolni 16 let in si jo bo na svojo stran pridobilo bodisi dobro bodisi zlo.

Privlačnost zgodbe ni zgolj v vprašanju, ali lahko ljubezen nesojenih ljubimcev premaga vse, temveč tudi v tem, ali ima sleherna duša možnost, da izbere lastno usodo. In prav to je pritegnilo za oskarja nominiranega scenarista Richarda LaGravenesa, da ne le priredi knjigo, temveč po lastnem scenariju tudi režira. »Obožujem mitologije, in mistični svet, skrit v tem mestecu, je zelo bogat. A še bolj me je navdušila zgodba o iniciaciji, ki sta jo Kami in Margaret v knjigi odlično izpeljali,« pravi režiser. »Kako mora dekle, ki jo čaka ta prehod, spoznati, kdo v resnici je, hkrati pa mora sam sebe spoznati tudi mladenič, ki se drzne postaviti zanjo. Zamisel se mi je zdela sijajna in univerzalna, saj mora vsakdo od nas potrditi, kdo je – kot posameznik, ne glede na naše podedovane okoliščine.«

Producent Erwin Stoff dodaja: «Film govori o povsem univerzalni izkušnji odraščanja: sposobnost, da se nekdo v mladih letih odloči, da mu vendarle ni treba sprejeti vloge, ki mu je bila vnaprej dodeljena, temveč ima priložnost in pravico, da izbere pot, ki mu ustreza.«

»Gre za zgodbo o Romeu in Julii na svež način,« pravi producentka Molly Mickler Smith. »Všeč mi je, kako v svet čarovništva stopimo skozi oči smrtnika, sploh Ethana. Ker smo vsi smrtniki, se lahko poistovetimo s tem občutkom občudovanja in strahu – tudi ko se Ethan zaljublja v Leno.«

Prav to je zanimalo Aldena Ehrenreicha, ki igra Ethana: »Ethan verjame, da lahko ta svet spremeni v tisto, kar hoče, in dobi dekle, ki je več kot očitno zunaj njegove resničnosti. Gledalci se bodo zabavali, ko bodo skozi njegove oči gledali, kako bo to skušal doseči.«

Producent Broderick Johnson hvali režiserja, da je »edinstveno podal snov knjige in pri tem uravnovešal temačne dele domišljijskega sveta in humorja, kar nas je zelo navdušilo. Hvaležni smo bili, da sta nas avtorici pri tej viziji navdušeno podpirali.«

Kot pravi avtorica Margaret Stohl, so »Richard in producenti od vsega začetka razumeli like in dojeli vesolje, ki sva ga bili ustvarili. Zaupali sva, da so njihovi cilji enaki najinim, kar nama je bilo zelo pomembno.« Njena pisateljska partnerica Kami Garcia dodaja, da je bilo »lepo videti, kako se Richard trudi okoli sleherne podrobnosti sveta, ki obstaja zgolj na papirju in v glavah bralcev.«

Čarovniki imajo res nadnaravne sposobnosti in lahko uprizorijo fantastične pojave, medtem ko se morajo smrtniki uklanjati silam narave in ne znajo elementov prirediti svojim potrebam. A čeprav morda ne znajo povzročiti dežja ali sprožiti potresa, imajo nekaj, česar čarovniki ne doumejo: človečnost. In ta učinkovita prirojena lastnost jim omogoča, da se spopadejo s kakršnim koli izzivom: »Ob vsem napakah, strahovih, zmedi in slabostih imamo smrtniki tudi mogočne sposobnosti. Vero. Izbiro. Sočutje. Žrtvovanje. Ljubezen. Upam, da skozi našo zgodbo o nadnaravnih bitjih podajamo tudi zgodbo o čarobnosti naše lastne človeškosti, ki običajna bitja povzdigne v neobičajna, čudovita bitja.«

O igralcih

Alden Ehrenreich (Ethan Wate) je že v srednji šoli začel pisati in režirati študentske filme in je v njih tudi igral – v enem od njih ga je opazil Steven Spielberg; s svojo dramsko skupino The Collection je pred kratkim celo posnel prvi celovečerec Running Wild, v katerem tudi igra. Pred kratkim je končal snemanje trilerja Twixt Francisa Forda Coppole, s katerim je posnel že dramo Tetro, videli pa ga bomo še v trilerju Stoker ob Nicole Kidman. Na TV je gostoval v serijah Supernatural in CSI: Crime Scene Investigation.

Alice Englert (Lena Duchannes) se je s stransko vlogo v drami Ginger and Rosa potegovala za nagrado neodvisnega britanskega filma, kmalu pa na platna pride v Joffejevem Singularity in v trilerju In Fear. Kot igralka je debitirala pri enajstih letih v mozaičnem filmu 8 – igrala je v segmentu, ki ga je režirala njena mama, slovita režiserka Jane Campion.

Jeremy Irons (Macon Ravenwood) je prejel oskarja za vlogo v Reversal of Fortune, sicer tudi uspešni gledališki igralec pa ima doma še zlati globus, emmyja, tonyja in nagrado Ceha filmskih igralcev. Britanec je med drugim nastopil v The French Lieutenant’s Woman, The Mission, Dead Ringers, Damage, M. Butterfly, Die Hard: With a Vengeance, Lolita, Being Julia, Stealing Beauty, Margin Call, The Words… in posodil glas zlobnemu levu v risanki The Lion King. Bržkone je najbolj znan iz kultne serije Brideshead Revisited, na TV pa je igral še ob Helen Mirren v Elizabeth I, v drami Georgia O’Keeffe in trenutno v seriji The Borgias. Izvršno je produciral dokumentarec Trashed in igral Henrika IV. v seriji treh filmov ob Kulturni Olimpijadi za Britanijo 2012. Pred kratkim je posnel The Night Train to Lisbon v režiji Billeja Augusta.

Viola Davis (Amma) si je z vlogo v drami Doubt prislužila nominacije za oskarja, zlati globus, bafto in nagrado Ceha filmskih igralcev, nato pa še za oskarja in zlati globus za vlogo v za oskarja nominiranem filmu The Help. Kmalu jo bomo videli v pustolovščini Ender’s Game ob Harrisonu Fordu in v drami The Disappearance of Eleanor Rigby ob Williamu Hurtu. Trenutno snema Prisoners s Hughom Jackmanom in Jakom Gyllenhaalom. Sicer gledališka veteranka je igrala tudi v filmih Won’t Back Down, Extremely Loud & Incredibly Close, Eat Pray Love, Law Abiding Citizen, State of Play, The Architect, Get Rich or Die Tryin’, Syriana, Far from Heaven, Solaris, Traffic, Out of Sight… Na malih zaslonih smo jo videli v serijah United States of Tara, The Andromeda Strain, Law & Order: SVU, Jesse Stone, Century City, City of Angels…

Emma Thompson (Ga. Lincoln/Sarafine) je med najbolj priznanimi igralkami in scenaristi. Leta 1993 je pobrala domala vse največje nagrade – oskarja, zlati globus in bafto – za vlogo v drami Howards End in se naslednje leto potegovala za dva oskarja, za glavno vlogo v The Remains of the Day in za stransko v In the Name of the Father, nato pa spet za dva za Leejev Sense and Sensibility – za vlogo in za scenarij po romanu Jane Austen; slednjega je tudi osvojila, poleg nagrade Cehov ameriških in britanskih scenaristov. Za vlogo je dobila bafto in se potegovala za zlati globus. Rodila se je v družino profesionalcev – oče je bil gledališki režiser in dramaturg, mama igralka. Med študijem je režirala žensko revijo Women’s Hour in nastopila v BBC-jevi Friday Night, Saturday Morning. V osemdesetih se je udinjala na TV (The Crystal Cube, Alfresco, Up for Grabs, Thompson…) in v gledališču, kamor se še vedno redno vrača. Na velikih platnih je debitirala leta 1988 ob Jeffu Goldblumu v The Tall Guy in nato blestela v Brannaghovih Henry V, Dead Again, Peter’s Friends, Much Ado About Nothing, pa v Junior, Carrington, Love Actually v TV monodrami Wit in v miniseriji Angels in America… . Nazadnje je posodila glas liku v risanki Brave, igrala v Men in Black 3 ter posnela komedijo Love Punch in Saving Mr. Banks s Tomom Hanksom in Paulom Giamattijem. Pred tem je igrala v Nanny McPhee in v nadaljevanju Nanny McPhee Returns (tudi scenaristka in pri slednjem še izvršna producentka), Last Chance Harvey, Stranger Than Fiction, v franšizi Harry Potter… Ob 110. obletnici pravljičnega lika Petra Zajca so Thompsonovo zadolžili, da spiše 24. zgodbo v legendarni zbirki, kar je prva dodatna zgodba, odkar jih je med leti 1902 in 1930 napisala Beatrix Potter.

O ustvarjalcih

Richard LaGravenese (režiser/scenarist) se je uveljavil kot scenarist filma The Fisher King, ki ga je režiral Terry Gilliam in s katerim je bil v igri za oskarja, bafto in nagrado Ceha ameriških scenaristov. Nazadnje je spisal scenarij za Soderberghov Behind the Candelabra, v katerem Michael Douglas igra Liberaceja, in priredil roman Sare Gruen Water for Elephants. Pred tem je po lastnem scenariju režiral P.S. I Love You in dramo po resničnih dogodkih, opisanih v romanu Erin Gruwell Freedom Writers; v obeh je igrala Hillary Swank. Prispeval je vinjeto v mednarodni koprodukciji Paris je t'aime, sicer pa je kot režiser debitiral z Living Out Loud s Holly Hunter, Dannjem DeVitoom in Queen Latifah po lastnem scenariju. S Tedom Demmejem je režiral in produciral dokumentarec A Decade Under the Influence o revolucionarnih filmih in filmskih ustvarjalcih sedemdesetih, ki je prejel emmyja, sicer pa je avtor scenarijev za Demmejev The Ref, Cuaronov A Little Princess, Unstrung Heroes, The Bridges of Madison County, The Mirror Has Two Faces, The Horse Whisperer in Beloved Jonathana Demmeja.

Kami Garcia in Margaret Stohl (avtorici) sta spisali serijo Čudovita bitja, v katerem so romani Čudovita bitja (2009), Čudovita tema (2010), Čudovita zmeda (2011) in Čudovita odrešitev (2012). Koncepta za serijo sta se domislili ob kosilu – Stohlovo so vedno privlačile domišljijske zgodbe, Garcia pa obožuje zgodbe z ameriškega juga – in oporne zamisli načečkali na prtiček. Pred koncem kosila sta domislili celoten svet Čudovitih bitij. Vse odtlej svoje zamisli zapisujeta na računalnik…

Komentarji

26.1. 2013 ob 16:56

No, to je edn od šterih filmo, posnetih po knjigah za najstnike, ki jih hočm letos vidt (polg The Host, Mortal instruments pa Catching Fire) Tko, da komi čakam :)

— Ema
29.1. 2013 ob 7:34

Ta film grem pa sto posto gledat:-)

— Sara
30.1. 2013 ob 18:34

-Ema
Catching Fire bo vsaj vreden ogleda!

— haha
16.2. 2013 ob 19:56

Hud film...sam ne smes prej pogledat trailerja ;D

— Lana
19.2. 2013 ob 7:30

ok twilight je bil dobr...sam kaj lahko že nehajo stem enim in istim sranjem...kaj lahko pademo spet malo v realnost???

— sany
19.2. 2013 ob 14:34

full dobr film :)

— muc
23.2. 2013 ob 17:12

Men zgleda čist fajn :) Bom šla gledat ;)

— muffin
23.2. 2013 ob 20:28

Ni vreden ogleda v kinu!

— bruh
25.2. 2013 ob 22:13

oooooo najbolši filmmm :D

— :)
26.2. 2013 ob 18:58

upam da bo nadeljevanje

— Tara*
27.2. 2013 ob 21:00

film resnično ni vreden ogleda! sem velika oboževalka znanstvene fantastike pa sem bila nad filmom resnično razočarana...

— klara
28.2. 2013 ob 10:29

ful dobr gledala ga in crski

<3
rada mam film ta

— zvezdica
2.3. 2013 ob 18:11

Zdaj sem se vrnila iz kina in ta film je noro super !!!!!!! boljsi od njega je samo film Somrak

— Hana
4.3. 2013 ob 13:40

Flim je superca. Splača se ga gledat!!

— kaja
6.3. 2013 ob 11:57

Dober film vreden ogleda

— Hana
10.3. 2013 ob 9:29

Super film z vsemi se strinjam ki ste napisali da je film super eden od moji boljsih filmov se splaca iti ogledat

— Trisha

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.