Kolosej
Film distribucije Cenex

Hladni vrh

drama
Najdi pot domov...
Na sporedu od: 26.2.2004, Kolosej Ljubljana
2h 35min / 155min
Leto: 2003
Država: ZDA
Scenarij: Charles Frazier, Anthony Minghella
Eden od oskarjevskih favoritov leta prinaša nove mojstrske uprizoritve Nicole Kidman, Juda Lawa in Renée Zellweger v režiji avtorja Angleškega pacienta in Nadarjenega gospoda Ripleya - Anthonya Minghelle. Romantična drama o vračanju domov in iskanju izgubljene ljubezni se dogaja v času ameriške državljanske vojne.

O produkciji

Leta 1860 je Amerika ječala pod bremenom krvave državljanske vojne. Prav ta kruti čas pa je okvir filma oskarjevega nagrajenca Anthonyja Minghelle (Angleški pacient) in romana Charlesa Frazierja, po katerem je posnet. Je zgodba o nenavadnem potovanju dveh zaljubljencev, ki ljubezen pred krvavim klanjem komaj zaslutita, izpovesta pa si jo v pismih, za katera ne ve ne eden ne drugi, ali bodo sploh našla tistega, ki so mu namenjena. To ju poveže z vezmi, močnejšimi od vojne in trpljenja. Hkrati pa je Hladni vrh zgodba o prijateljstvu dveh povsem različnih si žensk, in trpek dokument o volji do življenja. Inman (Jude Law) se bori na strani Konfederacije. Ko je odhajal na vojno, si ni predstavljal, kakšne grozote bo doživel. Pri zdravi pameti ga ohranja le knjiga, ki mu jo je podarila njegova ljubljena Ada, in njena zadržana črno-bela fotografija. Ko po dolgih letih prejme eno njenih obupanih pisem, v katerem ga kliče k sebi, dezertira in se odpravi na dolgo in tvegano pot domov, na Hladni vrh. Ada (Nicole Kidman) je krhka južnjaška lepotica, lepo vzgojena in nevešča trdega dela na podeželju, kamor sledi svojemu očetu, pridigarju (Donald Sutherland), zaradi njegovih bolnih pljuč. Ko izbruhne vojna in z njo lakota tudi v vasici Hladni vrh, je prepuščena na milost in nemilost dobrih sosedov, dokler ji prijateljica Sally ne pošlje v pomoč trdega dela vajene in odločne Ruby (Renee Zellweger). Ženski se v skupnem boju za preživetje zbližata; ob njej Ada lažje čaka dolga leta na svojega Inmana, Ruby pa z njeno pomočjo spoznava življenje s plati, kakršne sploh ni poznala. Ko se zgodba razpleta in slutimo njihovo skorajšnje snidenje, občutimo vso veličino hrepenenja po domu, miru in ljubezni nasproti grozi divjanja vojne, izgub in samote.

Takoj po izdaji romana Cold Mountain leta 1997 je pisatelj Charles Frazier z njim doživel izjemen uspeh. Kritiki so se razpisali o njem kot o novem literarnem mojstru sodobne ameriške proze s hvalo, da ni le prepričljiv pisec pretresljive zgodbe, temveč odpira nov, izviren pogled na eno najbolj krvavih obdobij ameriške zgodovine ter skozi hrepenenje moškega in ženske drug po drugem riše družbeni kaos, ki skoraj uniči vse vrednote civilizacije. To je bil čas, ko se je brat boril proti bratu, ko so na silo ločili družine, može in žene, ljubimce in prijatelje. Hkrati pa je bilo bojišče za "novo svobodo" in nastanek "drugačne države" plodno polje za zla dejanja vseh vrst, tudi tista najnizkotnejša.

Charles Frazier je odraščal v okolju Blue Ridge Mountains v Severni Karolini z zgodbami o državljanski vojni, ki so prehajala iz roda v rod od njegovega pra-pra-pradeda in pra-pra-prastrica, resničnega W.P. Inmana, ki ga v filmu upodablja Jude Law. Iz vojne bolnišnice v Virginiji je prehodil skoraj 500 km dolgo trnovo pot domov. Pisatelja so pretresle predvsem nenavadne vojne usode ljudi, ki niso stali v bojnih jarkih - gorskih kmetov, duhovnikov, žena in mater - pa jih je kljub temu zajela vojna vihra in za vedno spremenila njihova življenja.

Režiserja in scenarista Minghello je roman prevzel skoraj s prvo prebrano stranjo. Ganila ga je predvsem osebna prizadetost pisatelja. "Roman je samo na prvi pogled zgodba o vojni in te me običajno ne pritegnejo," pripoveduje režiser. "Kmalu pa sem sprevidel, da je njegovo bistvo vrnitev domov iz vojne in pretresljiv vpliv vojne brutalnosti na življenje zunaj bojnega polja, na družinske vezi in prijateljstva."

Navkljub nasprotujočim mišljenjem drugih je bil prepričan, da je roman mogoče in vredno preliti na filmski trak. "Ima častnega junaka, nemogoče potovanje, smisel, ovire, žensko, ki potrpežljivo čaka, in sam kraj Hladni vrh, ki predstavlja čas in način življenja, za katera se zdi, da sta za vedno izgubljena. Sam roman postavlja vprašanje, ki sem si ga pred odločitvijo, ali ga prelijem v film ali ne, postavil tudi jaz: Je bolje poskusiti in ne uspeti, ali sploh ne poskusiti?"

Pri pisanju scenarija se je Minghella zavedal, da je zelo kočljivo v filmu predstaviti izredno priljubljen roman. Toda to mu je že uspelo z romanom Michaela Ondaatjeja Angleški pacient, s katerim je presenetil gledalce z izjemno spretno kinematografsko govorico pisane besede. Scenarij za Hladni vrh je osredotočil na bitko za preživetje Ade in Ruby, ki jo prepleta ljubezen med Ado in Inmanom in Inmanovo doživljanje vojne in vračanja domov. Vedno se je držal pisateljevih besed o svojem romanu: "Hladni vrh je razmišljanje o naših strahovih in hrepenenju, o tem, kako se odzovemo na nasilje na osebni ravni in kako se odtrgamo od nasilja in krenemo proti miru."

Najtežja naloga za režiserja in sodelavce je bilo najti pravo okolje za snemanje. Najprej je obiskal samotne predele v Kanadi, saj je želel, da kamera ujame pravo vzdušje divjine, samotnih in prostranih gozdov, med katerimi stoji Hladni vrh, ter ostro, a hkrati čudovito podnebje tega kraja. V Kanadi vsega tega ni našel, zato sta s scenografom Ferrettijem obiskala Romunijo. Minghella trdi, da je bilo to potovanje kot razodetje. "Kraji so bili nedotaknjeni, daleč od civilizacije, zasneženi in prečudoviti." Večino filma so posneli v Karpatih in le nekaj prizorov v Južni Karolini in Virginiji, kjer so imeli na voljo boljše tehnične možnosti. V Romuniji so zgradili 32 avtentičnih ameriških kmetij, med njimi tudi Adino Črno drago od tal do zadnjega strešnika; torej skoraj vse stavbe, ki jih vidite na platnu, z nekaj izjemami, ki so jih še našli stati v Charlestonu. Veliko članov filmske ekipe, med njimi zlasti Nicole Kidman, pa so se zavedali revščine v državi, ki jih je gostila. Nicole je storila veliko za pomoč zapuščenim romunskim otrokom in navezala stike, ki jih še vedno ohranja. V Virginiji v okraju Botany Bay pa so posneli prizore v močvirju.

Za kamero

Jude Law je z vlogo v gangsterski drami Sama Mendesa Pot v Pogubo presenetil z izjemno upodobitvijo brezobzirnega plačanega morilca. Za lik Dickieja Greenleafa v Minghellovi psihološki srhljivki Nadarjeni gospod Ripley pa je bil nominiran za oskarja in za nagrado BAFTA. Nominacijo za vlogo robota v Umetni inteligenci Stevena Spielberga je bil nominiran za zlati globus.

Njegova prva velika vloga v Hollywoodu je bila v izjemni zf drami Gattaca. Ameriški producenti so ga namreč opazili v njegovi izredni upodobitvi Oscarja Wilda v drami Wilde ob Stephenu Fryju in Vanessi Redgrave.

Nicole Kidman je lani prejela oskarja za lik Virginie Woolf v drami Stephena Daldryja Ure do Večnosti (The Hours). Pravkar jo lahko občudujemo v vlogi polpismene hišnice v drami Človeški madež ob Anthonyju Hopkinsu. Veliko pohval kritikov pa je požela z vlogo v Dogvillu danskega posebneža Larsa Von Trierja. Igralsko kariero je začela v rodni Avstraliji s filmi Bush Christmas, Winners in tv nanizanski Five-Mile Creek. Med njene najbolj znane avstralske filme sodi Emerald City in nanizanka Bangkok Hilton. Po trilerju Dead Calm pa je postala iskana igralka. Med najbolj opaznimi vlogami naštejmo Zlobo, Oddaljena obzorja, Portret dame Jane Campion, Ženska za umret Gusa Van Santa, Moulin Rouge in, seveda, Široko zaprte oči Stanleyja Kubricka.

Med odrskimi upodobitvami je dvignila veliko prahu z gostovanjem na londonskih odrih v igri Blue Room, s katero je bila nominirana za nagrado Laurenca Olivierja.

Renee Zellweger je bila z vlogo Roxy Hart v lanski uspešnici Chicago nominirana za oskarja. Prejela pa je zlati globus in nagrado Actor's Guild. Morda je najbolj zaslovela z vlogo Bridget Jones v komediji Dnevnik Bridget Jones. Njen igralski debit je bil v odličnem Dazed and Confused Richarda Linklaterja, njena igralska pot pa se je začela strmo vzpenjati po vlogi v romantični komediji Jerry Maguire Camerona Crowa ob Tomu Cruisu.

Komentarji

22.9. 2004 ob 19:57

tedva sta najboljši filmski par ever!!! kok bi blo fajn, če bi mela tud zares kej!! film je ful dober, res pa je d sm poleg zgodbe spremljala še lepoto Juda. ;) =))

— movie girl
10.10. 2004 ob 14:52 zvezdica

najprej sve s frndico hotle iz gledt gospodarja pa je blo ze razprodan pol je pa rekla, d pejve hladni vrh...sploh se mi ni sanjal za kwa se gre, ampak sm ga sla gledat in mi je biu res ful dobr! cist zasluzen da je biu tud za oskarje nomineran, sam enga bi pa res lahko dobu. jude in nicole sta res ful ok in reneee prou tko! komi čakam da ga dobimo na videokaseti! kdor ma rt drame mu ogled toplo priporočam!

— supergirl
16.11. 2004 ob 16:55

dobr

— sam jz
16.11. 2004 ob 16:55

fuil je hud muvi ampak res! usak si ga more pugledat!!

— kr ena
8.2. 2005 ob 11:49

ZAKON!!! TA FILM JE FUL DOBR, KJE ZA ZJOKAT AMPAK SUPER IN ZANIMIV FILM.. JUDE IN NICOLE STA NAJBOLJŠI FILMSKI PAR RES!! TKO PAŠETA SKUP!! RES TA FILM JE ZAKON MORTE SI GA OGLEDAT!! =) =) =) =)

— PINKI 88
8.2. 2005 ob 11:51

TA FILM JE ZAKON... OGLEJTE SI GA!!

— PINKI 88
11.3. 2019 ob 13:22

Jude in Nikole sta odlična igralca, ki izgledata čudovito. Vsak zase in skupaj.
Film, Hladni vrh je na meni pustil nepozaben pečat...enostavno te posrka in ga ne moreš nikoli več pozabiti.
Krutost tedanjega časa, krutost vojne, boj za preživetje...in nenazadnje, hrepenenje po ljubljeni, ljubljenemu...Pot, do ljubljene.... Prelepa zgodba. Žal pa film premalo oglaševan, bi si zaslužil še veliko, veliko več...

— lena

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.