Kolosej

Hišni red

drama
Na sporedu od: 13.4.2000, Kolosej Ljubljana
2h 5min / 125min
Scenarij: John Irving
Režija: Lasse Hallstrom

Vsebina

Posneta po istoimenski uspešnici Johna Irvinga, ki je napisal tudi scenarij, prihaja topla zgodba o mladeniču, ki je ostal brez staršev in doktorju, njegovemu mentorju, ki sam nikoli ni imel otrok, ter nenavadni usodi, ki je za vedno povezala njuni življenji. Sta resnično nenavaden par. Larch nauči dečka Homerja vse o medicini in nekoliko manj o tem, kaj je prav in kaj ne. Vse, kar je Homer želel, je bilo prav tisto, kar mu Larch ni mogel dati...pravila, po katerih bi živel. Homer Wells je sirota, ki pa ne hrepeni po družini. Odrašča v sirotišnici St. Cloud pod nekonvencionalnim, toda ljubečim vodstvom doktorja Wilburna Larcha. Homer nikoli ni pogrešal pozornosti. Sedaj, ko se približuje moškosti, se začenja spraševati o svoji prihodnosti. Želi si spoznati svet okrog sebe.
Ko spozna mladi par, se Homer odloči oditi z njima in zapustiti St. Cloud. Naenkrat postanejo Homerjeve možnosti neomejene. Odpira se mu nov svet, poln dogodivščin in prijateljstev, kot tudi tragedij, izdaj in nevarnosti. Zakoni, ki so urejali njegovo nekdanjo življenje kot da ne veljajo več. Ko se prvič zaljubi, mu pri tem njegova vzgoja ne nudi nobenega vodstva. In ko simpatija preraste v strast, spozna vzpone in padce, prav tako kot nagrade in odgovornosti, ki prihajajo s tem novim čustvom. Naenkrat postanejo posledice odločitev življenjskega pomena..
Hišni red je torej film o potovanju mladega moža, ki zapusti dom, da bi našel ljubezen in svoje mesto pod soncem. Ko Homer Wells polagoma začenja razumevati zvezo med njegovo prihodnostjo in preteklostjo, odkrije in sprejme svojo resnično identiteto.

Film je bil poleg drugih mednarodnih nagrad nominiran za zlati globus (Michael Caine za najboljšega stranskega igralca in John Irving za scenarij) in zlatega leva na Beneškem filmskem festivalu (Lasse Hallström za režijo).

Produkcija

Novele Johna Irvinga so svetovno znane in pisatelj je za njih prejel številne nagrade. Novela The Cider House Rules je takoj postala uspešnica in je njegovo najljubše delo. Je njegova druga najbolj brana novela. The Philadelphia Inquirer jo je proglasil za najboljšo novelo Johna Irvinga in zapisal: John Irving je eden najboljših pripovedovalcev današnjega časa.
Odiseja, v kateri je Irving prenesel svojo novelo na filmsko platano, je trajala trinajst let. To svoje potovanje, kot tudi druga, je opisal v novi knjigi Half an Orphan: The Writing of Cider House Rules, Novel and Film; and Other Movie Business.
Irving je začel pisati scenarij za film kmalu po izidu knjige in pri tem delal skupaj z režiserjem Philliphom Borsosom. Projekt, katerega scenarij je prvič zaživel z branjem v dnevni sobi igralca Paula Newmana, je za nekaj časa zaustavila huda bolezen in smrt režiserja Borsosa. Phillip je umrl zaradi raka, star enainštirideset let. Postala sva dobra prijatelja. Bil sem obupan, ker sem izgubil tako dobrega prijatelja in zdelo se mi je, da Hišni red ne bo nikoli dokončan, se z žalostjo spominja Irving.
Vendar pa je knjiga navdušila producenta Richarda Gladsteina, ki se je odločil, da jo mora spraviti na platno. Odnosi in vprašanja, s katerimi se ukvarjata knjiga in film, odločitve, ki jih morajo sprejemati ljudje in človečnost, ki napolnjuje zgodbo, so me prevzeli. Svet, v katerem liki živijo, ideja o družini, ukvarjanje z vprašanjem, kdo je tvoja resnična družina, odgovornosti in posledice, ki jih prinaša ljubezen, rasistično vprašanje, splav, vse to so zelo zanimive teme. Način, na katerega je povedana zgodba, v Dickensovem slogu, me je prav tako pritegnil, pravi Gladstein.
Čeprav je del knjige in celotno dogajanje na filmu postavljeno v trideseta in štirideseta leta dvajsetega stoletja, Gladstein dodaja, da so odločitve, s katerimi se srečujejo junaki univerzalne, sodobne in še kako pomembne.
Tu je misel iz knjige o Davidu Copperfieldu, ki jo Homer prebere otrokom v sirotišnici: "Sem li jaz junak mojega življenja, ali zavzame to mesto kdo drugi, morajo pokazati tile listi.'*

* Prevod Oton Župančič

Na nek način je prav to tisto, o čemer govori film. In o odločitvah, ki jih sprejemamo v življenju, o zakonih, po katerih vodimo svoje usode, kako to vpliva na nas in ljudi okrog nas. Za mene je to najbolj čustvena in branja vredna zgodba, ki mi je prišla v roke.


Na koncu sta se Gladstein in Irving obrnila na Lassleja Hallströma in mu ponodila režijo filma. Režiser, ki se je proslavil s filmoma My Life As A Dog in What's Eating Gilbert Grape, je imel kar nekaj izkušenj s temami, ki so obravnavane v filmu Hišni red. Netipična družina, osupljivost, čudovitost in negotovost prve ljubezni in prebujajoče se spolnosti, dvojna predstava o zvestobi in izdaji in nežen in ljubezniv potret značilnih likov so elementi, ki jih je moč zaslediti v Hallströmovih filmih in Irvingovih novelah. Pravo naključje je, da je bil film My Life As A Dog premierno prikazan istega leta, ko je izšla knjiga The Cider House Rules.
Gladstein k izbiri režiserja dodaja: Ena od zanimivosti o Lassleju je ta, da njegovi predhodni filmi delijo isti ton in občutek, za katere bi lahko rekli, da so podobni knjigam Johna Irvinga, ko gre za resnost in šaljivost, domiselnost in globino čustev.
Tudi sam režiser Hallström je spoznal podobnost med svojimi filmi in Irvingovo novelo in prav zaradi tega je čutil, da lahko tudi sam veliko doprinese k projektu. Všeč mi je Irvingov ton, njegove kombinacije, njegov občutek za humor, njegov zanos in njegova domiselnost. Mešanica grotesknega, komičnega in dramatičnega mi je znana že iz njegovih filmov My Life As A Dog in Gilbert Grape. Zelo rad imam ta ton. Rad imam zgodbe, ki imajo takšno dimenzijo, ki jih ni moč posplošiti v specifičen žanr, ampak vključujejo številne žanre. To naredi zame zgodbo resnično dragoceno.
Irvingov prvotni scenarij in kasnejši popravki so zgodbo naredi bolj jedrnato, z odstranitvijo številnih likov in zapletov; nekatere so nadomestili novi, in v veliki meri skrajšali čas, v katerem vse skupaj poteka. Pogosto je pisatelj novele bolj radikalen pri pisanju scenarija po svoji noveli, kot kateri drugi scenarist, razlaga Irving.
John je zelo kmalu sprejel odločitev, da ne bo povedal celotne zgodbe knjige. Naredili smo film o zgodbi po knjigi, in ne o sami knjigi. To ni mini-serija. Če bi imeli na voljo osem ur, bi povedali vso zgodbo, tako pa smo se morali odločiti o krajšavah. Mislim, da je ključna zadeva pri tem, da je bil v to vključen John in smo se zadeve lotili z njegovim blagoslovom in pod njegovo roko, pravi Gladstein in nadaljuje: Film je narejen skozi Homerjeve oči. V ospredje postavlja tri različna in pomembna srečanja, ki v veliki meri vplivajo na potek njegovega življenja. Veliko je glavnih likov, ki vplivajo nanj: dr. Larch, s svojim očetovskim likom v sirotišnici, Candy in Wally, ki se zavzameta zanj in ga spoznata s sadovnjakom, gospod Rose in njegova hči Rose Rose, in skupina nabiralcev, s katerimi dela. Mislim, da je na koncu Lasse ustvaril ravnotežje med temi različnimi segmenti, osebnostmi, ki jih srečuje Homer in izkušnjami, ki jih ima, v slogu, ki je zelo zanimiv in vreden ogleda.
Irvin nadaljuje: Odnos med Larchom in Homerjem ter ostalimi sirotami, je postavljen v ospredje zgodbe. Na drugem, a nič manj pomembnem mestu, je odnos gospoda Rose z njegovo hčerko - nenazadnje prav ta odnos pripelje do tega, da se Homer vrne k svojemu resničnemu življenju; da se odzove klicu St. Clouda. Tretji najpomembnejši odnos pa je njegova ljubezen s Candy. Ravnotežje med temi elementi v zgodbi je zelo pomembno.
Možnost dela z otroki je prav tako pritegnila Hallströma: Otroci, ki igrajo sirote v filmu Hišni red so skoraj vsi neznani, lokalni otroci, ki smo jih izbrali med tremi avdicijami v Novi Angliji. Ne vem, če imam pri delu s otroci kakšno posebno tehniko. Imam občutek, kot da sem pri dvanajstih letih nehal rasti, zato se lahko na nek nenavaden način poistovetim z izkušnjami dvanajstletnika. Zato je bilo povsem naravno, da sem z otroci govoril na njihovem nivoju.
Zgodba se vrti okrog sirote Homerja, ki skozi film odkrije svojo usodo. Vlogo je dobil Tobey Maguire. Čeprav je star komaj triindvajset let, je že pravi igralski veteran, s številnimi in raznoliki filmi in pomembnimi vlogami.

Gladstein je prvič opazil Maguirejevo odlično igro v kratkem filmu Griffina Dunnea Duke of Groove. Ker je bil Maguire takrat še najstnik, ga je Gladstein želel vključiti v film kot enega od sirot. Ko sem prvič videl Tobeya v Duke of Groove, sem si rekel 'To je Buster' (eden od mladih sirot, ki ga je na koncu igral Kieran Culkin). Ker pa so bila potrebna štiri leta, da smo začeli snemati, je Tobey zrasel v Homerja. Vsi smo bili enotnega mnenja, da bo odličen Homer, saj mu je Tobey precej podoben, v njem je ravno prav nedolžnosti, odraslosti in obzirnosti.
Prav Homerjeva nedolžnost je v začetku skrbela Maguireja. Scenarij mi je bil v resnici všeč. Homer je mirna oseba, kar imam rad, toda ljudje bi lahko začeli misliti, da sem tudi sam tak, če bi me sodili po tej vlogi. Zato sem bil neodločen. Šele ko sem spoznal Lasseja, sem začutil, da to moram narediti in sem si to tudi v resnici zaželel. Maguire dodaja, da kljub Homerjevem naivnem odnosu do življenja zunaj sirotišnice, on in Hallström nista želela predstaviti lik kot stereotipnega naivneža. Pri Lasselu mi je bilo všeč to, da me je podprl v mojem razmišljanju, da Homerja, kljub njegovi naivnosti, ne bi igral s široko odprtimi očmi in v smislu, 'vov, ves svet je zame nekaj povsem novega'. Če nekdo nekajkrat reče otroku: 'Ali veš kaj to pomeni?' in 'Ali si že kdaj videl kaj takega?', bo otrok začel lagati in se pretvarjati, da razume stvari in potem poslušati in opazovati. Na tak način sem si želel lotiti vloge. Homer je zelo hiter učenec, bister opazovalec, toda mislim, da je veliko bolj navdušen nad stvarmi, kot to v resnici pokaže.
Dr. Larcha, dogmatičnega zdravnika in vodjo sirotišnice, ki vzgaja Homerja, igra oskarjevec Michael Caine. Michael je zame dr. Larch, preprosto pravi Irving. Caine pravi za dr. Larcha da je čudovita vloga za igranje, in nadaljuje: Vse, kar si mislite, da kot igralec lahko naredite čustveno, je v tej vlogi. Film ima elemente komedije in tragedije, vendar v resnici ne govori o nobeni o teh stvari, govori o življenju. Življenje ni samo komično ali tragično, zgolj uspeh ali neuspeh. V življenju je v različnih obdobjih vsakega po malo.
Odnos med Larchom in Homerjem je tisto, za kar pri noveli pravzaprav gre; prav tako pri filmu. Sta bolj oče in sin, kot če bi bila pravi oče in sin. Njuna ljubezen je globoka - prav tako kot njuni konflikti, pravi Irving. Njuni konflikti vsebujejo elemente klasičnih bolečin odraščanja v odnosu oče - sin: avtokratični, toda ljubeči starš z načrti o sinovi prihodnosti, njegov uporniški potomec, ki se skuša uveljaviti in ustvariti svojo lastno identiteto. Vendar pa ima razpoka med Larchom in Homerjem še globlje ozadje. Nestrinjanje glede splava ju razdvaja, toda Homer zapusti sirotišnico tudi zato, ker spozna, da skuša Larch sam voditi njegovo življenje, ga postaviti za svojega naslednika - tako Homer ne bi imel možnosti živeti svoje lastno življenje. V noveli Homer odide iz sirotišnice za petnajst let. V filmu ga ni petnajst mesecev. Njegovo spoznavanje zunanjega sveta je zato moralo potekati zelo hitro, razloži Irving.
Ironično je prav splav Homerjeva karta za odhod iz sirotišnice. Homer odide z mladim parom, ki pride v sirotišnico prav zaradi splava. Charlize Theron igra Candy, nežnejši del para. Postane Homerjeva prijateljica in njegova prva ljubezen, toda skupaj z njeno naklonjenostjo pridejo tudi posledice. Charlize je kot vitamini od A do F... vsi vitamini v steklenički. Njena prisotnost je bila zelo vzpodbujajoča, pravi Hallström.
Eden od vzrokov, zakaj sem želela sodelovati pri filmu je, da Candy ni brez napak. Všeč mi je bilo dejstvo, kako je razdvojena med Wallyjem, svojo pravo ljubeznijo in tovarišem in Homerjem, mladim individualistom, ki vstopi v njeno življenje in jo ponovno naučil, kaj je to nedolžnost. Gre za prelepo ljubezensko zgodbo o mladem fantu, ki spoznava in se uči, kaj je v resnici življenje in kako ta njegova spoznanja vplivajo na izkušenejšo Candy. Ona ni popolna, toda na njej je nekaj, zaradi česar ji te nepopolnosti ne zamerimo. Tudi ko naredi kak spodrsljaj, jo razumemo. Vsi kršijo pravila, mi vsi jih kršimo. Vsi smo ljudje in družbena pravila niso vedno v skladu z resničnim življenjem razloži Theron.
Vse kar počnem je, da vozim različne avtomobile pravi igralec Rudd, ki igra Candyjinega fanta, pilota Wallyja Worthingtona, ki se prostovoljno javi v vojsko in odide na bojišča druge svetovne vojne. Ideja o mladem fantu, ki leta 1942 sam pelje dekle, ko gre ta nareditit splav, namesto da bi jo pustil, da to opravi sama; ki skuša poskrbeti za vse in se hkrati pripravlja na vojno, se mi je zdela zelo zanimiva. dodaja. Prostovoljno se javi v vojsko. Želi oditi stran, želi postati pilot bombnika in to ne samo zaradi svoje dolžnosti. Prav ta njegova stran me je pritegnila!
Delroy Lindo igra nepopustljivega vodjo sezonskih delavcev, gospoda Rose. Delroy je sposoben izraziti nežnost in tako kot je močan, je tudi premišljen in skrivnosten. Gospod Rose je zelo kompleksna vloga. Ne glede na stvari, ki jih je naredil v življenju, pravilne, nepravilne, zakone, po katerih je živel in tiste, ki jih je kršil, je na koncu soočen s težko odločitvijo, ki zahteva žrtve. Delroy ima zelo podobno moč in je zato odličen za to vlogo, pravi Hallström.
V začetku se je Lindo bal, da bo g. Rose predstavljen kot stereotip slabega moškega, brez odtenkov in kompleksnosti. Vendar pa je spremenjeni scenarij odgnal njegove strahove. Lassle najde plemenitost celo v, na prvi pogled, zavrženem karakterju. Je človek, ki ne obsoja drugih ljudi. Dovoljuje, da imajo liki kot je g. Rose najbolj temne motive in instinkte, a so vendar tudi dobri fantje. Lindo nadaljuje: Zame je to film o razlikah med življenjem v resničnosti in življenjem v teoriji in o nasprotjih med njima. Nekdo lahko postavi zakone in pravila, toda vedno se moramo soočati z resničnim življenjem, ne glede na obliko, v kateri ga najdemo. To odraža tudi naslov filma - skupek pravil, ki so vsiljene svetu in ki nimajo ničesar skupnega z resničnostjo tega sveta.

Pred kamero

Tobey Maguire - Homer Wells
Je zaigral v nedavni fantastični uspešnici Pleasantville (ki jo bo pri nas moč kmalu videti na videu) in ki jo je režiral Gary Ross. Film ga je povezal z režiserjem in scenaristom Jamesom Schamusom, s katerim sodeluje pri drami The Ice Storm skupaj s Sigourney Weaver, Kevinom Klineom in Christino Ricci.
Maguire je prav tako nastopil v satiri režiserja Woodyja Allena Deconstructing Harry, skupaj s plajado priznanih hollywoodskih igralcev. Njegova zbirka vlog vključuje filme Fear and Loathing in Las Vegas , kjer je zaigral skupaj z Johnnyjem Deppom, S. F. W. In This Boy's Life, kjer je igral z Robertom DeNirom, Reeseom Witherspoonom in Leonardom DiCapriom.
Maguire je prvič zaigral v kratkem filmu Duke of Groove, ki je bil nominiral za oskarja.

Charlize Theron - Candy
Je imela naporno leto. Poleg filma Hišni red je snemala film Mighty Joe Young, skupaj z Billom Paxtonom, The Astronaut's Wife, kjer igra tudi Johnny Depp in dramo The Yards z Marikom Whalbergom. Nedavno je prejela številne pozitivne kritike za svojo igro v filmu Woodyja Allena Celebrity.
Gledalci so prvič lahko občudovali njeno privlačnost in šarm v filmu 2 Days in the Valley. Sledili so filmi Trial and Error in Devil's Advocate, kjer je zaigrala ob Al Pacinu in Keanu Reevesu.
Rojena v Južni Afriki, je začela kariero kot manekenka in plesalka, s treniranjem v priznani Joffreyevi baletni šoli. Poškodba kolena jo je prisilila k izbiri novega poklica, kar jo je vodilo v Los Angeles, v želji, da bi postala igralka. Njen uspešen nastop v filmu 2 Days in the Valley jo je pripeljal do vloge v prvencu Toma Hanksa That Thing You Do.

Michael Caine - Dr. Larch
Michael Caine je zaigral v več kot osemdesetih filmih. Nazadnje je zaigral manegerja Raya Saya v Miramaxsovem filmu Tihi glas (Little Voice, ki v slovenske kinematografe prihaja predvidoma v juniju), in bil za svojo igro nagrajen s številnimi nagradami, med drugim si je zaslužil tudi zlati globus. Tik preden se je priključil ekipi filma Hišni red, je končal produkcijo filma The Debtors, ki ga je režirala Evie Quaid.
Caine je bil nagrajen z oskarjem za najboljšega igralca in zlatim globusom za vlogo v romantični komediji Educating Rita. Prav tako je prejel zlati globus za svojo igro v filmu Dirty Rotten Scoundrels. Drugega oskarja, tokrat za stransko moško vlogo, je dobil za igro v filmu Woodyja Allena Hannah and her Sisters.
Caine je bil glavni igralec britanske kinematografije v šestdesetih in sedemdesetih letih, z glavnimi vlogami v številnih filmih. Eden prvih filmov, ki mu je prinesel popularnost in pozornost kritikov je bil film Alfie (1966). S svojo igro si je prislužil nominacijo za oskarja in nagrado newyorških kritikov za najboljšo moško vlogo. Druga nominacija mu je pripadla za vlogo v filmu Sleuth, v katerem je zaigral tudi Sir Lawrence Olivier.
Caine, ki prihaja iz zelo revne londonske družine, je začel študirati igro po tem, ko se je vrnil iz vojne v Koreji. V gledališču se je zaposlil kot intendant. Kmalu se je pridružil Lowestoft Repertory Theater v Suffolku. Iz Mauriceja Josepha Micklewhiteja je postal Michael Caine, pri tem vzel svoj vzdevek za ime in prevzel priimek iz naslova filma The Caine Muting. Preselil se je v London in kmalu dobil številne vloge v gledališču in televizijskih dramah.
Odločilni preobrat v njegovi karieri je bilo leto 1963, ko je sprejel vlogo oslabljenega aristokratskega poročnika v filmu Zulu. S svojo vlogo si je prislužil odobravajoče kritike. Sledi vloga Harryja Palmerja v filmu The Ipcress File.
Ostali filmi: Gambit s Shirley MacLaine, Funeral in Berlin, Billion Dollar Brain: Hurry Sundown, Woman Times Seven The Wilby Conspiracy, The Romantic Englishman, The Man Who Would Be King, kjer je zaigral skupaj s Seanom Conneryjem, Harry in Walter Go To New York, California Suite in The Swarm.
V osemdesetih je posnel 21 filmov, med njimi Dressed to Kill režiserja Briana de Palme, Johna Hustona Victory, Oliverja Stonea The Hand, Death Trap, Blame It On Rio, Alana Alde Sweet Liberty. V komediji Noises Off je zaigral gledališkega režiserja in skupaj s priljubljenimi Muppetki The Muppet Christmas Story.
Leta 1986 se je vrnil na televizijo, kjer je igral v štiri urni mini seriji Jack the Ripper. Leta 1992 je skupaj s producentom Martinom Bregmanom ustanovil produkcijsko podjetje M&M Productions. Njun prvi projekt je film Blue Ice, sledi What's All About.
Caine je tudi zelo dober gostilničar. Tako je solastnik Langan's Brasserie, Langan's Bistro in Odin's v Londonu in The Canteen v Chelsea Harbor.

Za kamero

Lasse Halstrom - režiser Režiser je znan po šarmantnih, posebnih filmih, ki vključujejo domiselne like in scenarije. Rojen leta 1946 v Stocholmu, je pritegnil pozornost ameriškega občinstva leta 1985 s filmom My Life As A Dog, za katerega je napisal scenarij in ga po njem tudi režiral. Film je prejel številne mednarodne nagrade in bil nominiran za oskarja, za najboljši scenarij in režijo. Newyorški kritiki so film razglasili za najboljši tuji film.
Njegov naslednji film, Once Around je bil posnet leta 1991. V njem sta zaigrala Holly Hunter in Richard Dreyfuss. Leta 1993 mu sledi smešen in obenem melanholičen hit What's Eating Gilbert Grape. V filmu, ki ga je Hallström tudi produciral, igrajo Johnny Depp, Juliet Lewis in mladi Leonardo DiCaprio, ki si je za vlogo zaostalega in hiperaktivnega dečka prislužil nominacijo za oskarja. V letu 1995 sledi Something To Talk About z Julio Roberts, Dennisom Quaidom, Geno Rowlands, Robertom Duvallom in Kyro Sedgewick.
Hallström je začel svojo kariero na Švedskem, kjer je delal na švedski televiziji. Režiral je številne glasbene spote, med drugimi za znamenito skupino ABBA. Tako je leta 1977 režiral in zmontiral njihov film Abba: The Movie. V svoji domovini je režiral kar nekaj filmov, med njimi A Lover and His Lass, Father To Be, The Rooster in Happy We. Po končanem filmu My Life As A Dog se je vrnil na Švedsko, kjer je režiral dva filma za Svensk Filmindustri: The Children of Bullerby Village in More About the Children of Bullerby Village.

John Irving - scenarist, avtor novele
John Irving je najbolje prodajan in priznan avtor. Njegova prva novela Setting Free the Bears je bila izdana leta 1968. Sledile so The Water-Method Man (1972), The 158-Pound Marriage (1974), The World According To Garp (1978), The Hotel New Hamdshire (1981), The Cider House Rules (1985), A Prayer for Owen Meany (1989), A Son of the Circus (1994), Trying to Save Piggy Sneed (1996) in A Widow for One Year (1998).
Po njegovih novelah sta bila posneta dva filma: The Children of Bullerby Village, ki ga je režiral George Roy Hill in The Hotel New Hamdshire, v režiji Tonyja Richardsona. Irving ni napisal scenarija za ta dva filma. Hišni red je prvi scenarij, ki ga je Irving napisal po eni od svojih novel. Končal pa je tudi scenarij po noveli A Son of the Circus. Kot producent je sodeloval pri filmu, posnetem po njegovi noveli A Prayer for Owen Meany, vendar ni napisal scenarija. Naslov filma, posnetega po tej noveli, je Simon Birch. Poleg spremembe naslova so tudi vsi liki na filmu dobili nova imena.
The Cider House Rules je nedavno prenesel na gledališki oder Peter Parnell. V koprodukciji Toma Hulceja in Jane Jones je igra doživela svojo premierno uprizoritev leta 1997 v Seattle Repertory Theatre.
Irving je bil rojen v Exeterju, v New Hampshireju, leta 1942. Diplomiral je na Phillips Exeter Academy in obiskoval univerzi v Pittsburghu in na Dunaju, kot tudi Institute for European Studies na Dunaju, preden je diplomiral na univerzi v New Hampshiru. Kot rokoborec je tekmoval do svojega triinštiridesetega leta in treniral šport do sedeminštiridesetega leta starosti.

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Bodi prvi in napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.