Kolosej
Film distribucije Cinemania group

Čez mejo

triler
Od leta 1993 je bilo v Juarezu v Mehiki umorjenih skoraj 400 žensk. Novinarka bo s svojo zgodbo prekinila molk.
Na sporedu od: 26.7.2007, Kolosej Ljubljana
1h 55min / 115min
Leto: 2006
Scenarij: Gregory Nava
Režija: Gregory Nava
Ambiciozno novinarko Lauren šef časopisa pošlje v majhno mehiško mesto na meji z ZDA, kjer naj bi našli več iznakaženih ženskih trupel. Lauren kmalu uvidi, da ne more računati na sodelovanje policije ali lokalnih oblasti, zato za pomoč zaprosi novinarja in nekdanjega ljubimca Alfonsa. Skupaj odkrijeta 16-letno Evo, ki je bila pred kratkim posiljena in skoraj umorjena, njeno pričevanje pa razkrije kruto usodo žensk, ki v iskanju dela padejo v roke neizprosnih kriminalcev. A največjo nevarnost predstavljajo še višje sile, ki ne nameravajo dopustiti, da bi resnica prišla na dan.

Zgodba

Juarez, mesto, v katerem prevladuje strah. Več sto žensk, ki so delale v tovarnah ob mehiško-ameriški meji, je žrtev krutega posilstva in umora. Ko se mlada Indijka iz osrednje Mehike nekega večera vrača z dela, jo napadeta in umorita nasilneža. Vsaj mislita tako. Toda Eva preživi in se povsem izčrpana vrne domov k svoji materi in mlajši sestri. O Evinem preživetju začnejo krožiti govorice in družina je v veliki nevarnosti, saj je Eva prepoznala napadalca. Toda na policijo se ni mogoče obrniti, kajti povezana je z mogočnimi družbami, lastniki obmejnih tovarn, ki prinašajo ogromno denarja. Eva in mati poiščeta pomoč pri Alfonsu Diazu (Antonio Banderas), šefu lokalnega časopisa, edinega medija v Juarezu, ki skuša odkriti resnico o umorih.

V Juarez prispe Lauren Adrian (Jennifer Lopez), novinarka pri časopisu Chicago Sentinel. Pri Diazu, svojem nekdanjem sodelavcu, izve Evino zgodbo, ki bi bila lahko ena najbolj vročih zgodb leta. Diaza, ki ga bolj zanima Evina varnost kot zgodba, odpeljejo v pripor, saj policija že sumi njegovo vpletenost. Lauren obvaruje Evo pred policijo, nato pa skupaj z Diazom, ki je kmalu izpuščen, pričneta razkrivati korupcijo, ki zaznamuje obe strani meje.

Lauren se zaposli v eni izmed tovarn in tudi njo napadejo. Uspe ji zbežati in voznika avtobusa ujamejo, toda moški z brazgotino se izmuzne. Gre za sina iz ene najpremožnejših družin v Juarezu, ki ga ščiti tako policija kot oblast. Lauren se vrne v Chicago, da bi rešila svojo zgodbo, ki jo skušajo zatreti zaradi političnega pritiska. Razpeta med svojo kariero in naklonjenostjo do Eve se vendarle vrne v Juarez. Toda Eva je izginila, Diaz pa je podlegel strelnim ranam. Zdaj Aris zasleduje tudi njo in zdi se, da bo znova zmagala korupcija, ki že dolga leta vlada v krvavem Juarezu.

Amnesty International ("Preprečimo nasilje nad ženskami v mehiškem Ciudad Juárezu in Chihuahui")

Od leta 1993 je bilo v Ciudad Juárezu in Chihuahui, na meji s teksaškim El Pasom, ugrabljenih in umorjenih več kot 400 žensk. Te umore spremljata nepopisna brutalnost in mučenje, saj ženske v ujetništvu več dni trpijo nadlegovanje, ponižanje, mučenje, nasilje, preden podležejo zadušitvi zaradi davljenja ali poškodbam zaradi pretepanja. Družine žrtev se skupaj z aktivisti po vsem svetu trudijo, da bi bilo pravici zadoščeno.

Neučinkovitost mehiških oblasti pri raziskovanju umorov je več kot očitno, bodisi zaradi brezbrižnosti, brezvoljnosti bodisi zaradi malomarnosti, nesposobnosti. Amnesty International ima podatke o neutemeljenih zamudah pri preiskavah, neizkoriščanju dokazov in pričanj prič, nezadostnih forenzičnih preiskavah, ponarejanju dokazov in celo domnevni uporabi nasilja s strani lokalnih policistov pri odkrivanju informacij in prepričevanju k priznanju krivde.

Igralska zasedba

Jennifer Lopez (Lauren) v celovečercu Čez mejo ponovno sodeluje z režiserjem drame Mi Familia iz leta 1995 in biografske drame Selena iz leta 1997, Gregoryjem Navo. Za prizadevanja v vlogi igralke in producentke in tudi sicer pripadnice organizacije jo je Amnesty International nagradil s priznanjem "Artists for Amnesty" na berlinskem filmskem festivalu, kjer se je Čez mejo prvič zavrtel v tujini. Svojo prvo vlogo celovečercu je zabeležila leta 1995, in sicer v kritično odlično ocenjenem filmu Mi Familia režiserja Gregoryja Nave. Istega leta je zaigrala v filmu Money Train Josepha Rubena in Jack Francisa Forda Coppole.

Leta 1997 je sledila prelomna vloga v drami Selena, s katero je navdušila tako kritike kot občinstvo in si priigrala zlati globus. Postala je najbolje plačana latino igralka vseh časov, revija People pa jo je uvrstila med 50 najlepših Zemljanov. Uspeh je nato potrdila s filmi Anaconda, Blood and Wine in Out of Sight.

Leta 1999 je vstopila tudi v svet glasbe in se pridružila najboljšim izvajalcem z odličnim albumom On the 6. Naslednje leto je prepričala v znanstvenofantastičnem trilerju The Cell in drami Enough. Leta 2001 je njena priljubljenost dosegla višek tako v filmski kot v glasbeni industriji, v prvi z romantično komedijo The Wedding Planner, v slednjem pa z novim albumom J. Lo. Že naslednje leto se je znova dokazala z novo filmsko uspešnico, Maid in Manhattan, in uspešnim albumom, This Is Me...Then.

Antonio Banderas (Diaz) je svojo bogato igralsko kariero začel že daljnega leta 1982, ko je za scenarista in režiserja Pedra Almodovarja zaigral v komediji Labyrinth of Passion. S priznanim režiserjem je nato sodeloval še štirikrat, v filmih Matador, Law of Desire, Women on the Verge of a Nervous Breakdown in Tie Me Up! Tie Me Down!

Mednarodni uspeh teh filmov ga je popeljal v Hollywood. Ko je snemal vlogo v svojem prvem ameriškem filmu, odličnem Mambo Kings (1992), še ni znal angleško, od tedaj pa s svojim delom navdušuje tako mednarodne kritike kot oboževalce. Za igralsko in pevsko vlogo v mjuziklu Evita je prejel nominacijo za zlati globus v kategoriji najboljši igralec.

Vnovič je bil nominiran za zlati globus za glavno vlogo v uspešnici The Mask of Zorro, v katerem je zaigral ob Anthonyju Hopkinsu in Catherine Zeta Jones. Prav ta vodilni trio smo lahko videli tudi pred dvema letoma v nadaljevanju The Legend of Zorro. Leta 2004 je prepričal tudi s svojim glasom, in sicer v izredni uspešnici Shrek 2, letos pa ponovno tudi v Shrek 3.

Leta 2003 si je s svojim broadwayjskim prvencem Nine Davida Leveauxa prislužil nominacijo za nagrado Tony za najboljšega igralca v mjuziklu ter prejel nagrade Drama Desk, Outer Critics Circle, Drama League in Theatre World. V tem letu je zaigral v filmih Roberta Rodrigueza, Once Upon a Time in Mexico in Spy Kids 3, z nominacijo za zlati globus za najboljšega igralca v televizijskem filmu pa je bil nagrajen za film And Starring Pancho Villa as Himself.

Maya Zapata (Eva) je zaigrala v številnih mehiških filmih, nazadnje v Morirse En Domingo in Dos Abrazos, ter v mnogih tujih produkcijah, lani v The Three Burials of Melquíades Estrada.

Za svoje delo je prejela številne nagrade, med drugim prestižno nagrado Ariel za najboljšo filmsko igralko, ki jo podeljuje Mehiška akademija umetnosti in znanosti, ter nagrado za najboljšo igralko na filmskem festivalu Cine Del Mar.

Zaigrala je v naslednjih mehiških filmih: El Tres De Copas, Francisco Goitia (Un Dios Para Sí Mismo), Elisa antes del fin del mundo, Alta Tensión, La Otra Conquista, Santitos, La ley de Herodes, Una transa de equilibrio, De la calle, El Mago, Santos Peregrinos in El Cobrador; med njene mednarodne filme pa sodijo Old Gringo, Santuario, The Cisco Kid, The Blood Orange, Las Desaparecidas De La Sierra Madre, Perdita Durango, Los Rehenes De Costa Rica, El Burrito in Caribe.

Sonia Braga (Teresa) si je po izjemnem uspehu v rodni Braziliji priigrala mednarodni sloves v filmih Kiss Of The Spider Woman ter poprej v Dona Flor And Her Two Husbands. Sledile so uspešne vloge v komedijah Moon Over Parador in The Milagro Beanfield War ter akcijski komediji The Rookie.

Gledalcem pred malimi zasloni se je predstavila z vlogami v filmu The Burning Season, miniserijah Streets Of Laredo in A Will Of Their Own ter serijah American Family, Sex And The City in Alias. Zaigrala je tudi v neodvisnih celovečercih Sea Of Dreams, Marilyn Hotchkiss’s School Of Ballroom Dancing in Che Guevara.

Martin Sheen (George Morgan) je prvič privabil pozornost kritikov z glavno vlogo v broadwayjski igri The Subject Was Roses, nato pa se je preizkusil tudi v filmskih in televizijskih vlogah.

Morda ga najbolje poznamo po karizmatični vlogi poročnika Willarda v klasiki Francisa Forda Coppole, Apocalypse Now, nepogrešljiv pa je med drugim tudi v filmih Wall Street, Badlands in The American President. Izvršni producent slednjega je Aaron Sorkin, s katerim je kot predsednik Bartlet sodeloval tudi v priljubljeni seriji The West Wing.

V svoji dolgoletni karieri je prejel številne nagrade, tudi zlati globus v kategoriji najboljši igralec v televizijski seriji za vlogo v The West Wing in emmyja za izjemnega igralca za vlogo v humoristični seriji Murphy Brown.

Filmska ekipa

Gregory Nava (scenarij/režija/produkcija)
Že med študijem filma na univerzi UCLA je režiral film The Journal of Diego Rodriguez Silva. Leta 1973 se je kot scenarist, producent in režiser podpisal pod projekt The Confessions of Aman, ki mu je na mednarodnem čikaškem filmskem festivalu prinesel nagrado za najboljši režiserski prvenec.

Kot režiser, producent in scenarist je leta 1984 ustvaril uspešnico El Norte, s katero se je pridružil najboljšim filmskim ustvarjalcem. Prejel je nominacijo za oskarja za najboljši izvirni scenarij ter za nagrado Writer’s Guild of America. El Norte je bil nagrajen s številnimi mednarodnimi nagradami, leta 1996 pa so ga uvrstili med ameriške klasike.

Leta 1987 je Nava režiral celovečerec A Time of Destiny. Napisal je scenarij in režiral kritično odlično ocenjen film Mi Familia, nato pa še biografsko dramo Selena, ki je med zvezde popeljala Jennifer Lopez.

Avgusta 1998 se je premierno zavrtel njegov film Why Do Fools Fall in Love. Leta 2002 se je na PBS-ju začela predvajati latino serija American Family, kjer se je preizkusil v vlogi režiserja in izvršnega producenta. Serija je naletela na odlično kritiko in je bila nominirana za zlati globus in emmyja, vendar je postala kontroverzna in so jo zaradi izražanja močnega nasprotovanja ameriškemu napadu na Irak ukinili.

Navini prihodnji projekti so celovečerci 1936, Diva in El Compadre, napovedujejo pa tudi že veliko ABC-jevo serijo, v kateri naj bi bila znova v središču pozornosti ameriško-mehiška meja.

Komentarji

11.6. 2007 ob 22:19 zvezdica

eden izmed filmov ob katerem ob koncu še nekoliko posediš pred ekranom in se zamisliš...zelo dober triler o stvareh katere so tako dobro varovane pred našimi očmi, da se nam še sanja ne o takšnih grozotah...jennifer opravi svoje delo več kot solidno, več takšnih filmov ji priporočam...vam pa ogled!

— Boštjan
16.7. 2007 ob 21:33 zvezdica

To je zgodba, ki hoče postati film, kot nekakšen dramatiziran dokumentarec o umazanem človeškem izrabljanju. Kar se je dogajalo v Juarezu, Mexicu je zagotovo žalostna zgodba, a film tega na žalost ne prikaže tako kot je treba. Bordertown je značilen Hollywoodski film, ustvarjen za služenje denarja in zasedanja sedežev v kino dvoranah. Dober novinar ne bi nikoli tako slabo predstavil temo, na kateri dela. In dober režiser tudi ne. Sicer dobra ideja za samo zgodbo, ampak zelo slabo izvedena. V prvi polovici je film razvlečen, počasen, v drugi pa je malce bolj zanimiv. Moja ocena: 0 točk za slab scenarij, slabe igralce, slabo glasbo,….film ima grozno zasedbo vlog, patetične dialoge, skratka bila sem močno razočarana.

— Katty
17.7. 2007 ob 22:02

Dober film, dobra zgodba, ki je resnična, kruta in zanimiva. Ni mi žal ogleda film saj mi je bil fajni. =)

— Samy
28.7. 2007 ob 18:14

umorjenih žensk je bilo nekaj čez 5000 ne pa 400

— DTD
1.8. 2007 ob 18:31

Indijanka, ne Indijka!

— lapsus
9.8. 2007 ob 11:37 zvezdica

Film je res dobr saj prikazuje kruto resničnost v mehiki. kot thriler je izredno dobr, mogoče malo pomanjkljiva vsebino, toda vseekakor vreden ogleda, zato le v kino. (je bolj primeren kot pa trapaste holliwoodske ljubezenske zadeve, ki jih že vsi brez filma vemo na pamet!!) NE ZATISKAJMO SI OČI PRED RESNIČNOSTJO, REALNOST JE KRUTA!

— čebelica maša
22.8. 2007 ob 11:03 zvezdica

Komunizem je bil klavnica, prav tako fašizem, sedaj kapitalizem, pa še kakšen "izem". Komu mar za trpinčenih in pobitih 5000 žensk? Morda se sekira Hollywood? Morda Slovenija, glavna klavnica povojne Evrope? Morda se sekiramo mi, ki se nam itak gre za lastne riti? Če si gledal film in si se naslednji dan zbudil brez grozečih sanj, je s tabo nakaj narobe. V najboljšem primeru si- ravnodušen do življenja.

— Franček

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.