Časovna past
Časovna past je skrivnosten pogled v prihodnost (napredka) sodobne družbe, s presenetljivim zapletom ... v preteklosti. Film prikaže zgodbo skupine študentov arheologije, ki raziskujejo srednjeveško najdišče v Franciji, ko nenadoma njihov profesor izgine v ... 14. stoletje. Ko se odpravijo na nevarno pot, da bi profesorja rešili iz krute fevdalne vojne, sredi katere se je nič hudega sluteč znašel, tudi sami študenti ugotovijo, da preteklosti nič več ne raziskujejo, ampak jo doživljajo v prvi osebi. Poznavanje zgodovine jim bo sicer koristilo, toda teorija je čisto nekaj drugega.
O zgodbi
Največja želja vsakega strokovnjaka je, da bi se lahko poglobil v najmanj poznane in raziskane aspekte področja, s katerim se ukvarja. Tehnik največ časa posveti razumevanju delovanja določene naprave, kemik deli snovi na čim manjše delce ... Arheolog bi najraje vedel, kaj se skriva za na prvi pogled banalnim sarkofagom, ki ga slučajno odkrije na območju, kjer je pred 600 leti življenje potekalo popolnoma drugače kot dandanes. Zakaj je zakonski par pokopan na tako neobičajen način za dobo, v kateri je živel? Kam je izginil manjkajoči del telesa viteza, ki je pokopan?
Profesorju Edwardu Johnstonu se končno uresničijo sanje, ko s skupino študentov odkrije razvaline francoske utrdbe iz 14. stoletja, o kateri je tako malo podatkov, da je raziskovanje celotnega območja za skupino nadobudnih arheologov pravi izziv. Izkušeni profesor sicer ve, da bi v običajnih okoliščinah veliko težje prišli do tako dragocenega najdišča.
Ker mu ni jasno, od kod mednarodni korporaciji ITC - ki prispeva največ sredstev za izkopavanja njegove skupine - oziroma njenemu prvemu možu, Robertu Donigerju, toliko podatkov o tako ključnih območjih, se Johnston odpravi v Novo Mehiko, kjer ima ITC svoj sedež, da bi se pozanimal, kaj stoji za tako izjemnim projektom.
Med profesorjevo odsotnostjo, njegovi študenti odkrijejo celico srednjeveškega samostana, ki je bila zaprta pod številnimi plastmi zemlje že več kot 600 let. Navdušena nad odkritjem, se Marek in Kate spustita v podzemne prostore, kjer prideta do še bolj osupljivega odkritja, saj ob imenitno ohranjenih reliefih na stenah nekdanjega samostana najdeta bifokalno lečo - ki pa ni mogla biti v celici, preden so jo v srednjem veku zaprli.
Takrat naočnikov še niso poznali. Toda to, kar mlade študente še bolj preseneti, je sporočilo, ki prosi za pomoč in nosi datum 2. april 1357. Večkratno testiranje namreč pokaže, da je sporočilo napisal ... profesor Johnston.
Študenti se takoj odpravijo na sedež ITC, kjer se seznanijo z Donigerjevim novim izumom: naprava, ki lahko prenese tridimenzionalne predmete iz enega kraja v drugega. Pravzaprav, to naj bi bil njen namen. Njen stvaritelj sam je bil začuden, ko je ugotovil, da naprava pošilja tridimenzionalna telesa ne le skozi prostor, ampak skozi čas, saj je, po nerazumljivem naključju, povezana s t.i, vesoljskim rovom, ki pelje naravnost na kraj izkopavanja arheološke ekipe: namreč v francoski Castlegard ... leta 1357.
Profesor je na vsak način želel preveriti delovanje stroja, ki ga je prenesel v čas, ki ga je tako vneto raziskoval. A znašel se je sredi fevdalne vojne med Angleži in Francozi, ene najbolj divjih bitk v zgodovini. Skupina študentov, ki najbolje poznajo tiste čase in vedo, kako se lahko znajdejo v srednjeveški družbi, in profesorjev sin Chris se tako odpravijo iskat profesorja, da bi ga rešili, preden bo prepozno. Časa imajo šest ur. Zatem ne bodo več imeli dostopa do prehoda, ki jih lahko pripelje nazaj domov.
O produkciji
Film je posnet po romanu Michaela Crichtona, ki po besedah znamenitega režiserja Richarda Donnerja iz "nemogoče predpostavke tvori zelo verodostojno realnost". Avtor knjige pri tem dodaja, da si je pri pisanju zgodbe "zamislil tehnologijo, ki bi omogočala pretvarjanje oseb v podatke in jih nato prenesla skozi izjemno tanek prehod v vesolju, t.i. vesoljski rov. Na ta način sem lahko povedal zgodbo o ljudeh 21. stoletja, ki se soočijo z dobo vitezov v bleščečih oklepih in žalostnih deklic," razlaga avtor popularne serije "E.R.".
Velik del igralcev, ki nastopajo v filmu, se je več mesecev pripravljal na snemanje zahtevnejših (akcijskih) prizorov. Pod vodstvom izkušenih strokovnjakov so se urili v spretnostih, ki so jih zahtevale njihove vloge.
Butler se jena primer moral naučiti mečevanja. Pri tem mu je pomagal priznani trener Thomas DuPont, ki pa je mladega igralca tehniko mečevanja naučil še predobro. "Donnerju sva prikazala boj, kakršen naj bi bil v filmu," se spominja Butler. "Šlo je za neverjeten dvoboj, s približno 76 koreografiranimi elementi. S Thomasom sva bila prepričana, da sva ga izvedla odlično. Nakar nama je koordinator akcijskih prizorov rekel, da sva bila predobra. Moj lik se namreč ne bi znal tako dobro bojevati, zato sva morala zadevo malo popraviti."
V skladu s tem so se ustvarjalci dosledno odločali za čimbolj realistične prizore. "Veliko smo se pogovarjali o realizmu," pravi Paul Walker. "Donner je menil, da ne bi bilo realistično, če bi ljudje sodobne družbe kar dvignili meč in premagali viteze, ki so se tako rekoč rodili z mečem v roki. Marsikdo od nas je v bojevanje vnesel zamahe, kakršne se izvaja v baseballu, da bi na kakršenkoli način presenetili sovražnika."
Prav tako realističen je moral biti grad, v katerem se odvija drugi del filma. Ustvarjalci so se odločili za rekonstrukcijo v naravni velikosti, kljub temu da bi enak učinek dosegli z uporabo posebnih efektov. "Spoštujem režiserje, ki uporabljajo posebne efekte in računalniško obdelane posnetke, toda jaz ne delam na tak način," poudarja režiser Donner, ki izpostavlja potrebo po pristnem okolju za spodbujanje igralcev. "Sem privrženec stare šole. Zame je pomembno, da igralcem dam nekaj, s čimer bodo lahko komunicirali."
Tako si je scenograf Dan Dorrance ogledal morebitne kraje za prizore, ki naj bi vključevali napad na grad. Prepotoval je Anglijo, Nemčijo, Francijo, pa tudi proučil številne knjige. Njegova končna zamisel je osnovana na gradu, ki se nahaja ravno v dolini, kamor je postavljena zgodba filma. Snemanje se je vršilo v Montrealu, kjer so v trinajstih mesecih dejansko postavili srednjeveški grad, kakršen je navdihnil Dorranca.
O igralcih
Paul Walker (Chris) je začel kariero kot otroški igralec in maneken. Po srednji šoli se je sicer lotil študija pomorske biologije, vendar je kmalu ugotovil, da uživa v igranju in da se mu želi predati. Doslej je igral v The Skulls, Joy Ride, Varsity Blues, She's All That, Breakdown Palace in Pleasantville. Komedija Meet the Deedles je bila njegov debut med celovečernimi filmi. Spomnimo se ga iz uspešnega 2 Fast 2 Furious, nadaljevanju filma The Fast and the Furious.
Frances O'Connor (Kate) je odraščala v Avstraliji, sicer pa je rojena v Angliji. Za sabo ima zelo bogate filmske izkušnje, saj je med drugim nastopila v priznanih in uspešnih filmih kot Spielbergov A.I.: Artificial Intelligence, Woojeva vojna drama Windtalkers in The Importance of Being Earnest, kjer je igrala ob Colinu Firthu. Igrala je še v Bedazzled (z Brendanom Fraserjem), Mansfield Park, Kiss or Kill, kmalu pa jo bomo videli ob Anjelici Huston in Hilary Swank v Iron-Jawed Angels.
Gerard Butler (Marek) se je rodil v Glasgowu, kjer je sedem let delal kot odvetnik, čeprav si je od nekdaj želel postati igralec. Ko se je v gledališču izkazal v produkcijah Coriolanus in Trainspotting, se je končno lahko začela njegova filmska kariera, ki med drugim vključuje filme Mrs Brown (ob izjemni Judi Dench in Billyju Connollyju), glavno vlogo v filmu Wesa Cravena Dracula 2000, in uspešnice, kot so Reign of Fire (ob njem Christian Bale in Matthew McConaughey), Lara Croft Tomb Raider: The Cradle of Life, kmalu pa ga bomo videli v The Phantom of the Opera v režiji Joela Schumacherja.
Billy Connolly (Profesor Johnston) je nastopil v številnih televizijskih dramah in filmih, najbolj pa se ga spomnimo po odlično odigrani vlogi v Mrs Brown z oskarjevo nagrajensko Judi Dench. Sicer je v Veliki Britaniji (rodil se je na Škotskem) zelo popularen komedijant z občudovalci po celem svetu. Med drugim je nastopil v naslednjih filmih: Cletis Tout, Disappearances, Gabriel & Me, Prince Charming, The Debt Collector, Still Crazy, Muppet Treasure Island; posodil pa je tudi svoj glas Disneyevemu filmu Pocahontas. Spomnimo se ga v glavni vlogi avstralske komedije The Man Who Sued God (Mož, ki je tožil boga), nazadnje pa je igral ob Tomu Cruisu v filmu The Last Samurai.
O ustvarjalcih
Richard Donner (režija/produkcija) je kreativna sila za nekaterimi izmed najbolj popularnih celovečercev zadnjih 20 let, med temi The Omen, Superman, Free Willy, Maverick in seveda serija Leathal Weapon (Smrtonosno orožje). Kariero je začel v sedemdesetih s televizijskimi serijami, po prvencu The Omen leta 1975 pa je njegov sloves le še rasel. Po Supermanu je režiral filme The Goonies, Ladyhawke - ki je njegov najljubši, saj se je takrat zaljubil v producentko Lauren Shuler, s katero se je kasneje poročil - serijo Leathal Weapon s posrečenim duom Mel Gibson-Danny Flover, Scrooged z Billyjem Murrayem, in serijo Free Willy.
Lauren Shuler Donner (produkcija) se je uveljavila kot ena najbolj uspešnih in večstranskih hollywoodskih producentov. Letos je podrla prodajne rekorde s filmom X2, prav tak uspeh pa obeta tudi Constantine, kjer nastopata Keanu Reeves in Rachel Weisz, ki je trenutno v fazi snemanja. Letos prav tako napoveduje filma The Secret Life of Bees in X3. Med največje uspešnice, ki jih je producirala, sodijo njen prvenec Mr Mom, Ladyhawke, St. Elmo's Fire, Pretty in Pink, Dave, You've Got Mail, Bulworth, Just Married, Any Given Sunday in seveda X-Men.
Jeff Maguire in George Nolfi (scenarij) sta relativno nepoznana med avtorji velikih uspešnic in sta pri priredbi romana Michaela Crichtona sodelovala prvič. Za Nolfija je to pravzaprav bila prva izkušnja, medtem ko je Maguire pred tem sodeloval pri treh celovečercih. Leta 1993 je bil celo nominiran za oskarja za scenarij filma In the Line of Fire. Nolfi je nazadnje sodeloval pri filmu Ocean's Twelve, kjer bomo videli ekipo iz predhodnega Ocean's Eleven, v zasedbi George Clooney, Brad Pitt, Julia Roberts.
Caleb Deschanel (direktor forografije) je v poznih sedemdesetih letih očaral občinstvo v filmih The Black Stallion in Being There. Večkrat je bil nominiran za oskarja, izkazal pa se je tudi kot režiser, namreč filma Crusoe z Aidanom Quinnom in nekaterih epizod serije "Twin Peaks". Med filme, v katerih je pustil neizbrisno sled, sodijo nadvse elegantni in dodelani Message in a Bottle, Anna and the King, The Patriot, sodeloval pa je tudi v naslednjem podvigu Mela Gibsona, The Passion.
Komentarji
Film je cool! Čeprov se ni dost za smejat je pa ful dost akcije kar pomeni da je napeto od samega začetka filma vse do konca. Prava najstnikova pustolovščina. Čestitam vsem ki so igrali v filmu.
ful vredi film!!!! zelo mi je bil všeč, še dolgo ga ne bom pozabla
meni je bil filem noro dober ker ko sem ga šla gledat sem mela rojstni dan in mi je bil dober povsem o tem ko so mogli narediti grški ogenj ki so ga uporabili protim sovražnikom ki so bili na jasi apak so sami skupili ko jim je eksplodiralo naravnost pred nosem in jim je šel grad v ruševine študentjein profesor so zbežali domov v zameno pa poslali zoprga znanstvenika v preteklost
Filma še nisem gledal, vsem pa priporočam knjigo, ki sem jo v preteklih dneh prebral in neskončno užival.
zelo dober film in napet.ocenil bi ga za pet in še več. :)
Po opisu sodeč se mi film ni zdel vreden ogleda, a sem se zaradi Gerarda le spravila pogledat vse skupaj. Bila sem navdušena! Kostumi, scena, zgodba--->use je bilo perfektno...na čase se je sicer tempo umiril, vedar ne preveč, ampak use skupaj je nato popravila igralska zasedba, ki pa je bila več kot fantastična...Nasrečo še obstajajo filmi, pri katerih je treba tudi kaj razmišlat,in ta je eden izmed njih. Meni jebil fenomenalen, priporočam ogled!
ful dobr film, zgodba je fenomenelna in igralci so supr. predvsm pa je kul, ker je velik akcije pa vsega. To res morte it gledat!
film je res ful kul kr ne morm ga nehat gledat
FILM JE PRAV ZARES COOL AMPAK MISLIL SEM DA BO KAJ HUMORJA AMPAK SEM SE MOTIL .AMPAK JE PA ODLIČNA IGRALSKA ZASEDBA ,VELIKO JE AKCIJE IN ODLIČNA JE ZGODBA .
ful carski film!
Tvoj komentar
Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z .
S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.
Tti film je najbolši, najbol šikan pa je Marek, kr za njim pa Cris.