Kolosej
Film distribucije Cinemania group

Bralec

drama
Oskar za glavno žensko vlogo
Podnapisi
Na sporedu od: 12.3.2009, Kino Komuna
19.3.2009, Kolosej Ljubljana
21.5.2009, Kolosej De Luxe Kranj
2h 4min / 124min
Leto: 2008
Država: ZDA, Nemčija
Jezik: angleščina
Scenarij: David Hare po knjigi Bernharda Schlinka
Režija: Stephen Daldry
Režiser oskarjevskih filmov Billy Elliot in Ure do večnosti predstavlja filmsko adaptacijo knjižne uspešnice Bernharda Schlinka, v kateri spoznamo idealističnega najstnika Michaela, ki se zaplete v skrivno intimno razmerje z dvakrat starejšo Hanno. Ta nekega dne izgine, čez osem let pa se znova srečata na sodnem procesu proti nacističnim zločincem, med katerimi je tudi Hanna, ki ji očitajo sodelovanje pri pobojih v koncentracijskih taboriščih. Razcepljen med pravniško etiko in starimi občutki ljubezni, skuša Michael odkriti resnico, toda čustev ni tako lahko nadzorovati.

Zgodba

Nemčija v obdobju po drugi svetovni vojni. Najstnika Michaela Berga hudo bolnega domov pripelje Hanna, dvakrat starejša neznanka. Ko fant preboli škrlatinko, poišče Hanno, da bi se ji zahvalil za pomoč. Kmalu se zapleteta v strastno skrivno razmerje. Michael ugotovi, da Hanni zelo ugaja, če ji bere. Njuna vez je vse močnejša, toda Hanna nekega dne izgine in povsem zbeganemu fantu stre srce.

Osem let pozneje je Michael študent prava, ki spremlja sodni proces proti nacističnim zločincem. Med obtoženci se znajde tudi Hanna. Michael pri iskanju resnice odkrije veliko skrivnost, ki bo vplivala tako na Hannino kot tudi njegovo življenje. Bralec, aktualni petkratni nominiranec za oskarja (najboljši film, prirejeni scenarij, režija, ženska glavna vloga in kinematografija), je pretresljiva zgodba o resnici in odpuščanju, zgodba o eni generaciji, ki se mora soočiti z zločini druge generacije.

Iz knjige nastane film

Polavtobiografsko delo berlinskega profesorja prava in romanopisca Bernarda Schlinka je bilo izdano leta 1995. Prevedeno je bilo v 40 drugih jezikov in postalo prvi nemški roman, ki se je uvrstil na prvo mesto največjih uspešnic na lestvici New York Timesa. Leta 1999 ga je za svoj knjižni klub izbrala Oprah Winfrey. V okviru literarne razprave je poudarjala navdušenje nad dejstvom, da je takšna knjiga z zgolj 218 stranmi naletela na tako izjemno zanimanje in da so jo v veliki meri prebrali moški.

“Gre za zgodbo o drugi, povojni generaciji”, pravi Schlink. “Odraščali smo na naiven način, dokler nekoč nismo ugotovili, kaj so storili naši starši, učitelji. Če imaš rad nekoga, ki je vpleten v nekaj grozovitega, si v zelo težkem položaju. V Nemčiji se je v okviru gibanja, ki si je prizadevalo za razumevanje in sprejemanje preteklosti, uporabljal psihološki izraz 'Vergangenheitsbewältigung', soočanje s preteklostjo.” Roman je izrednega pomena pri spoznavanju preteklosti in se celo uporablja kot učbenik v nemških šolah.

Igralska zasedba

Kate Winslet (Hanna Schmitz) se je kot igralka mednarodno uveljavila že pri 17-ih letih, ko je zaigrala v celovečercu Petra Jacksona, Heavenly Creatures. Izjemno nadarjenost je potrdila leta 1995 z vlogo v uspešnici Anga Leeja, Sense and Sensibility, s katero si je prislužila prvo nominacijo za oskarja ter tudi za zlati globus. Prejela je nagradi BAFTA in Screen Actors Guild. Po vlogah v filmih Jude Michaela Winterbottoma in Hamlet Kennetha Branagha je leta 1997 prepričala tako kritike kot občinstvo z vlogo Rose v izjemni uspešnici Jamesa Camerona, Titanic. Že drugič se je potegovala za oskarja in z 22 leti postala najmlajša dvakratna nominiranka. Zatem smo jo lahko videli v filmih Hideous Kinky Gilliesa McKinnona, Holy Smoke Jane Campion in Quills Philipa Kaufmana. Vloga v uspešnici Richarda Eyrea, Iris, ji je poleg tretje nominacije za oskarja prinesla tudi nominacijo za zlati globus. Igralsko zasedbo je nato dopolnjevala tudi v celovečercu Enigma Michaela Aptedsa in The Life Of David Gale Alana Parkerja. Vnovič je bila nominirana za oskarja za najboljšo igralko (in tudi za zlati globus in nagrado BAFTA), tokrat za izjemno vlogo v celovečercu Eternal Sunshine Of The Spotless Mind. Leta 2004 je zaigrala v biografski drami Marca Forsterja, Finding Neverland, in dve leti pozneje v drami Stevena Zailliana, All The King’s Men. Istega leta je posodila svoj glas v animiranem celovečercu Flushed Away Davida Bowersa in Sama Fella ter odigrala še vlogi v romantični komediji Nancy Meyers, The Holiday, in romantični drami Todda Fielda, Little Children. S slednjo si je priigrala še peto nominacijo za oskarja. Trenutno blesti s svojima najnovejšima projektoma, Revolutionary Road Sama Mendesa, in Bralec, Stephena Daldryja. S prvim je svoje tekmice premagala v boju za zlati globus, in sicer v kategoriji najboljša igralka, še drugi zlati globus, v kategoriji najboljša stranska igralka, pa je prejela za vlogo v slednjem. Z vlogo Hanne Schmitz se poteguje tudi za oskarja za najboljšo igralko, kar je že njena šesta nominacija.

Ralph Fiennes (Michael Berg, v 70–90-ih letih prejšnjega stoletja) je svojo prvo vlogo v celovečercu zabeležil v romantični drami Petra Kosminskega, Wuthering Heights. Z njo je navdušil Stevena Spielberga, ki ga je izbral za eno vodilnih vlog v uspešnici Schindler’s List. Fiennes si je prislužil nominacijo za oskarja za najboljšo stransko vlogo. Poleg nagrade BAFTA je med drugim prejel tudi priznanja s strani newyorških, bostonskih in londonskih filmskih kritikov.

V naslednjih dveh letih je sodeloval z režiserjem Robertom Redfordom (Quiz Show) in režiserko Kathryn Bigelow (Strange Days), leta 1995 pa je za Anthonyja Minghello prevzel glavno vlogo v romantični drami The English Patient in bil še drugič nominiran za oskarja ter tudi za zlati globus in nagrado BAFTA. V njegovo filmografijo med drugim sodijo še celovečerci Oscar And Lucinda, Onegin (tudi izvršni producent), The End Of The Affair, The Avengers, Sunshine, Spider, Red Dragon, The Good Thief in Maid In Manhattan. Leta 2005 so ga v filmu The Chumscrubber premierno lahko videli na filmskem festivalu Sundance, v filmu Chromophobia pa na filmskem festivalu v Cannesu. Potem ko so ga obiskovalci kinematografov še istega leta lahko slišali v animiranem celovečercu Wallace & Gromit: The Curse Of The Were Rabbit, so si ga lahko še ogledali v romantični drami The Constant Gardener Fernanda Meirellesa. Za to vlogo so Fiennesa londonski kritiki izbrali za najboljšega britanskega igralca. Izredno produktivno leto je zaključil z vlogama v celovečercih The White Countess in Harry Potter And The Goblet Of Fire. Vlogo lorda Voldemorta je odigral tudi leta 2007, v petem nadaljevanju v seriji Harryja Potterja, Harry Potter And The Order Of The Phoenix. Med njegove najnovejše vloge štejemo tiste v celovečercih Bernard And Doris (nominacija za zlati globus v kategoriji najboljši igralec v miniseriji ali televizijskem filmu), In Bruges, The Duchess (nominacija za zlati globus v kategoriji najboljši stranski igralec v celovečercu) in The Hurt Locker.

David Kross (Michael Berg, v 50–60-ih letih prejšnjega stoletja) se je leta 2002 kot dvanajstletnik preizkusil v televizijskem filmu Oliverja Dommengeta, Hilfe, Ich Bin Ein Junge. Po nekaj manjših vlogah v televizijskih filmih mu je nemški režiser Detlev Buck namenil glavno vlogo v kriminalni drami Knallhart, ki je bila izbrana za nemško filmsko nagrado, tri nagrade lola in nagrado Fipresci Prize. Pred kratkim je luč ugledal nemški celovečerec Krabat  Marca Kreuzpaintnerja, ki je nastal po istoimenski knjižni predlogi. Tudi v njem je Kross prevzel glavno vlogo.

Filmska ekipa

Stephen Daldry (režija)
S svojim prvim celovečercem, Billy Elliot, je osvojil več kot 40 nagrad po vsem svetu, med katerimi so tri nominacije za oskarja, tudi v kategoriji najboljši režiser. Drugi, The Hours, je uspeh prvenca še presegel, saj so mu namenili devet nominacij za oskarja ter devet za nagrado BAFTA (Nicole Kidman je za glavno vlogo prejela obe nagradi).

Daldry je režiral številne gledališke igre, za različna gledališča. Za Royal Court Theatre je ustvaril A Number, Far Away, Via Dolorosa, Rat in the Skull, Body Talk, The Kitchen, The Editing Process, Search and Destroy; za National Theatre se je kot režiser podpisal pod projekta An Inspector Calls in Machinal; za Gate Theatre pa pod igre Damned for Despair, The Fleisser Plays in Figaro Gets Divorced. Sodeloval je tudi z gledališči Sheffield Crucible Theatre, kjer je svojo režisersko kariero tudi začel, Manchester Library Theatre, Liverpool Playhouse, Stratford East, Oxford Stage. Za svoje gledališko ustvarjanje je prejel številne nagrade tako v Veliki Britaniji kot tudi Ameriki.

David Hare (scenarij)
Leta 2002 je bil nominiran za oskarja za najboljši prirejeni scenarij za celovečerec The Hours, katerega režiser je bil prav Daldry. Nominiran je bil tudi za zlati globus in nagrado BAFTA, postal pa je dobitnik nagrade Writers Guild of America.

Tako vlogo scenarista kot tudi režiserja je prevzel pri projektih Wetherby (zlati medved na berlinskem filmskem festivalu leta 1985), Paris By Night in Strapless. Scenarij je predložil režiserju Louisu Malleu za dramo Damage, Fredu Schepisiju za dramo Plenty, Howardu Daviesuza za dramo The Secret Rapture in Anthonyju Pageu za romantično dramo My Zinc Bed.

Bernard Schlink (Bralec, pisec)
Iz dveh njegovih del sta nastala filma, poleg Bralca tudi povsem sveži celovečerec The Other Man, ki ga je po njegovi kratki zgodbi ustvaril Richard Eyre.

Komentarji

31.1. 2009 ob 0:00

Kaj ni bila premiera napovedana za 29.01.2009?

— Pamuska
4.2. 2009 ob 0:00

Knjigo sem prebrala že pred leti. V svoji oddaji jo je predstavila tudi Oprah. Če bo film samo pol tako dober kot knjiga nas čaka uro in pol čistega užitka.

— Bralka
8.2. 2009 ob 13:07


Super film, izvrstna igralska zasedba, na momente malce prevec staticen in turoben. Vsekakor pa priporocam, ce ste ljubitelji drame.

— tina
3.3. 2009 ob 0:00

Komaj čakam pa premiero!!!

— Rafanda
12.3. 2009 ob 0:00 zvezdica

BRALEC

sluti skrivnost,
ki jo pisatelj prezre

samoto med besedami

— IGOR BIZJAN
15.3. 2009 ob 0:00

Film, ko na koncu gledalci zamišljeni obsedijo.

— Marko
15.3. 2009 ob 0:00

a je film 6d

— joža
15.3. 2009 ob 15:23 zvezdica

Lahko mirne vesti rečem, da tako izjemno dobrega filma nisem že gledal ne pomnim kdaj. Odlična igra, tako Kate, ki si ji oskarja vsekakor zaslužila kot tudi ostalih igralcev, tankočutna večplastna vsebina in kar me je še najbolj navdušilo, film je zelo realen prav nič ameriško pocukran, skratka odličen.

Toplo ga priporočam, mene se je zares močno dotaknil.

— brane
16.3. 2009 ob 18:09

Ceu film je precej dolgočasen, nič posebnega ne priporočam ogleda razen če želite zraven zadremati, ocena 2/10...

— Dana
17.3. 2009 ob 16:58

Samo eno imam za povedat: HUDI FILM!

— Katja
20.3. 2009 ob 20:47 zvezdica

Eden redkih filmov, ko po koncu obsediš v dvorani...
Edino malo me je motilo "predolgo trajanje njunega razmerja", drugače pa brez pripomb!

— Nejc
21.3. 2009 ob 17:59 zvezdica

Ganljivo, presunljivo, nehollywoodsko in res zeeeloooo dobro. Brez besed sem odhajala iz dvorane. Priporočam ogled vsem, ki želijo od filma odnesti kaj več.

— Maja
22.3. 2009 ob 0:00 zvezdica

Film je krasen.Še posebej priporočam vsem ljubiteljem ,ki od dejanj zahtevajo širša sporočila , ki se dotaknejo univerzalnih resnic, ki so tudi danes prisotne v sicer drugačni obliki.

— anlizator
24.3. 2009 ob 15:55

Film, ki dosega vrednost literarne predloge, kar ni ravno pogosto. Ganljivosti Hanninega lika si ne predstavljam brez Kate Winslet. Sicer pa je vse vrhunsko: ostali igralci, kamera, glasba in seveda režija.
Pretresljiva pripoved o času, ki pri mnogih Nemcih še kako odzvanja, katarza naroda.

— Tina V.
30.3. 2009 ob 12:30 zvezdica

Film sem si šla ogledat s precej skepse iz dveh razlogov. Prvi je ta, da mi je bila knjiga zelo všeč in filmi zame običajno ne dosegajo literarnih predlog, drugi pa je bila izbira glavne igralke, saj sem se bala, da je Kate Winslet pač preveč hollywoodska za vlogo Hanne, kakršno sem si predstavljala. Bila sem prijetno presenečena, saj je Kate odlično opravila svoje delo. Prva polovica filma (odnos med Hanno in mladim Michaelom) po mojem mnenju res niti slučajno ne dosega knjige, medtem ko pa mi je bila druga polovica celo bolj všeč kot Schlinkov original. Zdi se mi, da uspe film zajeti večplastnost zgodbe in ga vsekakor priporočam vsem, ki si želijo kaj več kot le nekaj zabave in jim malo razmišljanja ni prevelik napor.

— borka
31.3. 2009 ob 14:12

Film je čudovit način predstavitve človekovega moralnega dvoma: pomagati prijatelju proti njegovi volji? Kajti Hanna je imela možnost na procesu razkriti, da je nepismena in si s tem razkritjem zaporno kazen močno znižati. Za nekaj trenutkov se je tako iz obsojenke spremenila v žrtev. Kakšen nagib jo je vodil k molku?
Michael pa je s tem, da ji je v zapor pošiljal kasete s posnetki, Hanni dal vedeti, da njeno skrivnost pozna in da njeno voljo glede nerazkritja navkljub vsemu spoštuje.
To ni le zgodba o povojni generaciji in njenem doživljanju nacizma. Je zgodba o pogumu, o iznajdljivosti, o moči pomagati prijatelju v stiski, pa naj bo ta prijatelj kakršenkoli že.
Film (in knjiga) za razmišljanje.

— Alenka
4.4. 2009 ob 2:00

Zelooo dober film. Ga toplo priporočam:)

— Čebelca
9.4. 2009 ob 2:00

KDAJ PRIDE FILM V MB????????????

— SouthPark
10.4. 2009 ob 2:00

O filmu nimam posebnega mnenja, saj ga v Mariboru ne vrtijo. A je sploh kakšna možnost da bo Bralec tudi v MB?

— Boštjan
10.4. 2009 ob 2:01

O filmu nimam posebnega mnenja, saj ga v Mariboru ne vrtijo. A je sploh kakšna možnost da bo Bralec tudi v MB?

— Boštjan
19.4. 2009 ob 2:00

Film je enkraten, zelo tankočuten in pretresljiv.
Razumemo, da je nekaj, kar je zarezalo globoko, kar je ostalo in po tistem nič več ne bo tako, kot je bilo prej. V tem svetu bodo barve drugačne, vonji ostrejši in solze bodo tkale resnico.

— Laura
20.4. 2009 ob 2:00 zvezdica

Film definitivno vreden ogleda ! Posebna vsebina filma, kjer se prepletajo občutki ranljivosti, strasti, sočutje, zatiranosti ... KJER LEPO VIDIMO ČLOVEKOVO NAKLONJENOST, NEPREMIŠLJENOST, TRDONST, NEODLOČNOST...Vsebina te potegne in ti da mislit. Prizori so dovršeni v nulo in se res skladajo. Kot velikokrat že, še posebej pa tokrat je Kate Winslent ponovno potrdila da je mojstrska igralka v najrazličnješih vlogah. Tudi igraleca Ralph Fiennes in David Kross sta se več kot odlično odrezala in sta bila primernao izbrana za ti vlogi.

VEČ KOT POL LETA JE OD KAR NISEM BILA V KOLOSEJU. IN TOKART SE JE BILO PO DOVGEM ČASU SPT IZPLAČALO. KAJTI VŠEČ MI JE KO DOŽIVIŠ NEPOPISEN ODZIV LJUDI, KI JE DRUGAČEN KOT PRI FILMIH S VSEBINO (da sploh ne omenjam kakšno ). TOREJ ŽE MED SAMIM FILMOM JE BILO ČUTITI V OZRAČJU LJUDI POSEBNO ENRGIJO IN NEPOPISNO TIŠINO V SOŽITJU FILMA. OB SAMEM KONCU PA SO LJUDEJ OBSEDELI IN POPOLNOMA OBNMELI. NIHČE SE NI PREMIKAL PROTI VRATOM KOT OBIČAJNO - BILI SO POPOLNOAMA PREVZETI IN ZAMIŠLENI IN SO KAR ČAKALI... no tak odziv ljudi sem doživela tudi pri filmu Estrelita.

— Jančy
21.4. 2009 ob 18:42

Film, vreden ogleda. Film, ki te gane in da veliko materiala za razmišljanje. Igralci so izvrstni. Kate si je za to vlogo resnično zaslužila oskarja. Eden boljših filmov v zadnjem času.

— only me
25.4. 2009 ob 2:00

Redko kšn film mi je dobr, tale mi je bil čist nadmočn

— žvau
26.4. 2009 ob 22:06

Vrhunsko.

— Tamara
27.4. 2009 ob 2:00

kdaj bo to v Mariboru? če sploh?

— mihče
8.5. 2009 ob 2:00

Odličen film res...Kate je fantastična, tako in drugače :)

— Matej
9.5. 2009 ob 2:00

prebrala sem knjigo. ful kul!

— gama
24.5. 2009 ob 17:08

noro dobr film...sploh prvi del.

— Nena
30.5. 2010 ob 22:45

FILM ZA DREMEŽ ;)

— Damjan
14.3. 2012 ob 15:38

Odličen režiser,odlična igralska zasedba,odlična zgodba,...= Bralec!!!!!!!
mi je še kaj treba reči?

— julči!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
26.2. 2016 ob 18:50

najbolši filem na svetu

— danaja

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.