Bela Masajka

Sinopsis

Carola (Nina Hoss) na počitnicah v Keniji sreča postavnega vojščaka plemena Samburu Lemaliana (Jacky Ido) in se vanj do ušes zaljubi. Posledice so usodne: svojega fanta (Janek Rieke) pošlje domov v Švico samega, ona pa ostane v Keniji. Po naporni poti skozi afriško divjino se v Maralalu spoprijatelji z Nemko Elisabeth (Katja Flint). Kmalu spet najde Lemaliana in mu sledi v njegovo vas Barsaloi. Z neverjetno energijo premaguje vse ovire in si v Afriki zgradi novo življenje. Ampak kmalu se izkaže, da je tisto, za kar je mislila, da je ljubezen njenega življenja, v resnici mučna dogodivščina, ki jo popelje do skrajnih meja ...

O nastanku filma

Knjižno uspešnico Corinne Hofmann z istim naslovom je na filmsko platno prelila Hermine Huntgeburth. Snemanje je potekalo jeseni 2004 v Keniji. Gre za resnično zgodbo mlade ženske, ki je premagala neštete ovire tuje kulture, da bi bila z ljubeznijo svojega življenja.

Dogodivščina, ki je "belo Masajko" popeljala skozi nebesa, je trajala štiri leta. Pogumna in odločna ženska, ponosen vojščak in veličastna ljubezenska zgodba v dih jemajoči afriški pokrajini - to so sestavine te mednarodne uspešnice. Knjiga je bila prevedena v 16 jezikov in do danes je bilo po svetu prodanih več kot 4 milijone izvodov.

Tudi filmska adaptacija zgodbe o življenju med dvema svetovoma bo nedvomno navdušila gledalce po vsem svetu. Nadarjena Nina Hoss je prepričljivo odigrala mlado Švicarko Carolo, ki tvega prav vse, da se bi njene sanje o ljubezni in sreči uresničile. Nasprotni pol teh sanj je karizmatični mladenič Jacky Ido kot veličastni vojščak Saburu. To je njegova prva glavna vloga. Vlogo Elisabeth, v oddaljeni afriški vasici zasidrane Nemke, je odigrala Katja Flint.

Zgodba

Carola in njen fant Stefan preživljata počitnice v Keniji. Ko se počitnice že bližajo koncu, srečata vojščaka plemena Samburu Lemaliana. Pleme Samburu je povezano s plemenom Masajev - imajo podobne običaje in govorijo isti jezik. Carolo njegov veličastni videz takoj navduši. Ko Lemalian nespretna turista v Mombasi reši iz zoprne situacije, se mu želi Carola zahvaliti tako, da ga povabi na pijačo, toda Stefan se odziva ljubosumno. Na zadnji večer počitnic hoče Carolo samo zase, hkrati pa čuti, da se mu izmika. Carola pleše z Lemalianom, a še preden Stefan napravi sceno v klubu, odide.

Par bi moral naslednjega jutra odleteti nazaj v Švico. Carola pa ne more skriti svojega razburjenja in se spontano odloči, da bo ostala v Keniji in poiskala Lemaliana. Globoko ranjeni Stefan jo obtoži, da jo zanima samo seks.

Lemalian je medtem odšel iz Mombase. Carola od prijatelja Toma izve, da se je vrnil v Barsaloi, rodno vas sredi kenijske divjine, kjer živi pastirsko življenje s svojim plemenom. To ni primeren kraj za belo žensko. Ne glede na to Tom pove Caroli, kako se pride tja.

Po dolgi vožnji z avtobusom po razdrapanih cestah Carola prispe v Maralal. Po Tomovem nasvetu poišče Elisabeth, Nemko, ki tam živi s svojim kenijskim možem. Ženski se spoprijateljita in Elisabeth mladi Švicarki predstavi težko življenje žensk v Keniji. Carolino iskanje Lemaliana se v Maralalu konča; zdaj mora čakati: če jo hoče, bo prišel ponjo.

Čez deset dni se Lemalian pojavi v Maralalu. Njuno prvo srečanje ni takšno, kot je upala Carola: nobene nežnosti in romantike, zgolj hiter seks, ki je namenjen le temu, da zadovolji moškega. Kljub razočaranju Carola sledi Lemalianu v divjino.

Naporno pešačenje v Barsaloi traja cel dan in Carola je, ko prispe v vasico, popolnoma izčrpana. Z Lemalianom se naselita pri njegovi materi, ki Carolo toplo sprejme, in njeni osemletni nečakinji Saguni. Življenje v divjini je zelo težko in Carola ne more pričakovati nikakršne pomoči niti od očeta Bernarda, Italijana, ki vodi lokalni misijon. Skorumpirani birokrat, ki terorizira vaščane s svojimi finančnimi zahtevami, pričakuje podkupnino. Caroli bo dal dovoljenje za bivanje v Barsaloiu le, če se z Lemalianom poročita. Da bi dobila zahtevane papirje, morata Carola in Lemalian potovati v Nairobi.

Daleč stran od skupnosti, v kateri živita, imata končno čas drug za drugega. Ker se pripadniki plemena Samburu med spolnimi odnosi navadno ne poljubljajo in ljubkujejo, Carola nauči Lemaliana razumevanja ljubezni in nežnosti ter ga pazljivo popelje v nov svet čutnosti.

Njuna sreča pa je kratkotrajna, saj Carola stakne malarijo. Lemalian jo ljubeče neguje. Takoj ko je spet zdrava, uredita papirje, Carola pa prosi, da ji iz Evrope pošljejo denar. Da bi lažje prišla nazaj v vas, kupi star štirikolesnik. Na poti pobereta štiri domačinke, ki se norčujejo iz Lemaliana, ker dovoli svoji ženi voziti.

Lemalian prosi Carolo, naj dovoli voziti njemu, čeprav se tega nikoli ni naučil. Seveda se zaletita v drevo. Carola ponori in kriči nanj, s tem pa globoko rani njegov ponos.

Carola se vrne v Švico, da bi uredila nekaj stvari v domovini. Njena mati in brat sta šokirana, ko proda svoj butik in odide nazaj v Afriko.

V Barsaloiu se vsi pripravljajo na poroko, ki naj bi bila ob naslednji polni luni. Praznovanje naj bi se odvijalo v skladu z lokalnimi običaji. Carola, ki si je iz trgovine prinesla belo poročno obleko, je zelo lepa, pa tudi zelo tuja in osamljena. Med svati je tudi oče Bernardo, ki le počasi začenja spoštovati mlado belko.

Še preden Carola posumi, da je noseča, to opazi Lemalianova mati. Vsakodnevno življenje je zelo naporno, pleme Samburu pa se prehranjuje izključno s kozjim mesom in sladkanim čajem. Da bi izboljšala življenjske razmere - tudi za otroka, ki ga nosi - se Carola odloči, da bo odprla trgovinico. Ta zelo uspe, v njej je gneča od jutra do noči. Carolino življenje z Lemalianom pa postaja vse težje. Zaradi uspešne žene se čuti ponižanega in je ljubosumen, ko se pogovarja z moškimi kupci. Poleg tega Lemalian daje na kredo vsem, ki to hočejo, posebej Bernardu, ki Carolo prisili, da vzame v službo njegovega nesposobnega nečaka.

Carola namerava roditi v krogu domačink, a stvari se zapletejo. Ko ji ženske dajo zdravilo, misli, da hočejo zastrupiti njenega otroka. V zadnjem trenutku jo "leteči zdravniki" odpeljejo v bolnico v Wambi, kjer rodi zdravo punčko, Sarai.

Ko se vrne v Barsaloi, Lemalianova ljubosumnost spremeni njeno življenje v pekel. Nesoglasja dosežejo vrhunec, ko jo obtoži, da ima razmerje z duhovnikom in da Sarai ni njegova hčerka. Vedno več pije, Carolo pa začne med prepiri pretepati. Ko ga ona udari nazaj, lahko samo vaščani preprečijo najhujše. Lemalian si postriže dolge lase in začasno odloži tradicionalno oblačilo. Carola se zaveda, da situacije nima več pod nadzorom, in ne vidi več prihodnosti zase in za svojo dveletno hčerko. Oznani, da hoče otroka pokazati svoji materi v Švici, in obljubi, da se bo vrnila. Ampak da bi lahko zapustila državo s Sarai, mora otrokov oče dati pismeno soglasje. Carolo čaka še zadnja neprijetna dogodivščina ...

O ustvarjalcih

Hermine Huntgeburth (režiserka)
Hermine Huntgeburth se je rodila v Paderbornu. Študirala je na hamburški visoki šoli za upodabljajoče umetnosti. Leta 1983 je dobila štipendijo za študij filma v Sydneyu.

Po treh kratkih filmih je leta 1991 režirala svoj prvi celovečerec Im Kreise der Lieben. Z njim je osvojila številne nagrade, med drugim nagrado za najboljšo nemško mlado režiserko. Nato je režirala številne opazne televizijske produkcije. Leta 2000 je s filmom Romeo osvojila nagrado Grimme, 2001. pa je posnela film Das verflixte 17. Jahr.

Pet let po celovečercu The Trio je doživela velik komercialni uspeh z otroškim filmom Bibi Blocksberg. Trenutno pripravlja celovečerni film Hilde.

Kaj ste pred filmom Bela Masajka vedeli o Afriki in plemenu Samburu?
Regijo in ljudi sem poznala samo iz knjig. Ampak ko sem prišla tja, so me takoj navdušili. Mislim, da je Corinne začutila fascinantnost teh ljudi in Afrike. To ji je pomagalo preživeti različne tegobe. Samo poglejte ta način prehranjevanja: živijo ob mleku, pomešanem s krvjo, kozjem mesu in čaju. Tega si Evropejci niti predstavljati ne moremo. Kulturne razlike so ogromne. Spolnost je na primer razumljena tako drugače, da pride do konfliktov. Čeprav pari pred poroko imajo spolne odnose, koncepta "ljubezni v zakonu" ne poznajo.

Kako ste se pripravljali na snemanje?
V Keniji sem bila že večkrat. Tik pred snemanjem sem se trudila čim bolj vključiti v vsakdanjik plemena Samburu. Seveda se mi je zdelo nujno, da čim bolje razumem njihovo tradicijo in življenjski slog, njihove mite in družbene odnose. Posebej so me zanimali vojščaki. Hotela sem razumeti, zakaj Lemalian ravna, kot ravna. V knjigi to ostane uganka.

Menda ste težko našli igralca za glavno moško vlogo ...
Jacky je bil zadnji med številnimi, ki smo jih preizkusili. Pomislili smo, da bi igral pripadnik plemena Samburu. A to bi bilo težko, saj nimamo skupnega izkustvenega polja. Jacky, Evropejec z afriškimi koreninami, je bil idealen. Je čeden - in ne ameriški, kar je pomembno. Razlika med Afričani in Evropejci ni tako velika kot razlika med Afričani in Američani.

Nina Hoss - Carola
Nina se je rodila v Stuttgartu. Že pri sedmih letih je nastopala v radijskih igrah, pri štirinajstih pa je debitirala na odru. Hčerka igralke in politika iz stranke zelenih se je izobraževala na berlinski visoki šoli za igralce. Zaslovela je leta 1995 z naslovno vlogo v televizijskem filmu Punca po imenu Rosemarie, za katero je dobila zlato kamero in zlatega leva.

Kasneje je igrala v številnih televizijskih in kino filmih. Za vlogo v filmu Der Vulkan je dobila nagrado za najboljšo igralko na montrealskem festivalu. Še vedno se posveča tudi gledališču.

Ali se lahko poistovetite z zgodbo Corinne Hofmann? Kako ste se lotili vloge?
Zlahka si predstavljam njeno situacijo; ko se tako nenadoma zaljubiš, da si pripravljen spremeniti svoje življenje. Mogoče sama ne bi ravnala tako skrajno, a v bistvu jo razumem. Lik sem skušala prikazati po svoje. Za razliko od drugih projektov gre tu za resnično zgodbo resnične osebe. Nisem hotela imitirati Corinne, temveč razumeti njen značaj in motive.

Kako bi opisali svoj lik?
Oseba, ki jo igram, ima neko nedolžnost, veliko radovednosti in še več moči. Zgodi se ji nekaj, na kar ne more vplivati: zaljubi se, neverjetno se naveže na tega moškega. Včasih se obnaša precej naivno, hkrati pa je neverjetno odločna in neposredna. Presunljivo je, kako se spopada z vsakodnevnim življenjem, z vročino, s tujim okoljem.

Kako je potekalo snemanje?
Skrajno naporno je bilo vsak dan od petih zjutraj do sedmih zvečer stati na vročini, prahu in vetru. Kadarkoli smo imeli sekundo, da smo se razgledali naokrog, smo bili očarani nad veličastno pokrajino. Spali smo v šotorih in se tuširali pod zvezdami - kljub težavam je bilo fantastično in polno dogodivščin. V Nemčiji sem imela obveznosti v gledališču, tako da sem iz divjine odletela v Berlin, kjer sem igrala Lessinga - bilo je absurdno, a to je bilo treba narediti.

Jacky Ido - Lemalian
Jacky Ido se je rodil v Burkini Faso, živi in dela pa v Parizu. Izučil se je na odrih gledališč Déclic in Xavier Marcheschi, v zadnjih letih pa je svojo nadarjenost dokazal v številnih televizijskih filmih. Bela Masajka je prvi celovečerni film, v katerem je igral.

Kaj vam pomeni vloga Lemaliana?
Veliko mi je pomenilo že to, da sem prišel v Afrilko. Živim v Parizu in že tam sem začel raziskovati pleme Samburu in Masaje, o katerih prej nisem vedel ničesar.

Ali ste svojo vlogo razumeli takoj, ko ste prebrali scenarij?
Vloga se mi je zdela zelo močna, zato sem bil zelo motiviran. Redko dobiš tako posebno, tako večplastno vlogo Afričana. To mi je ustrezalo, saj so tudi moje korenine v Afriki.

Kako ste se pripravljali na snemanje?
Veliko časa sem preživel s plemenom Samburu. Učil sem se jezika in načina življenja. Zelo skrbijo zase, moški vsak dan potrebujejo tri ure, da se nališpajo. Ponosni so na svoj videz.