Kolosej

Za sovražnikovo črto

akcijski, drama, vojni
Na sporedu od: 14.2.2002, Kolosej Ljubljana
1h 45min / 105min
Scenarij: Jim Thomas, John Thomas, David Veloz, Zak Penn
Režija: John Moore

Poročnik Chris Burnett (Owen Wilson) je vrhunski pomorski aviatik, ki ga muči geopolitika na trlih nogah, zaradi katere ne more do tistega, kar najbolj obvlada: da bi z F/A-18 superhornet jet poletel v boj. "Opazujemo, ne vojskujemo se," pravi admiralu Reigartu (Gene Hackman), ki meni, da se Burnett še ni naučil, kaj zares pomeni biti vojak.

Med rutinsko izvidniško misijo Burnett fotografira nekaj, česar ne bi smel videti nihče in zato ga sestrelijo. Ujet za sovražnikovo črto, si prizadeva preživeti neusmiljen pregon okrutnega tajnega policista, smrtonosnega slednika in brezštevilnih sovražnih enot. Ker se čas izteka, Reigart sprejme težko odločitev, da bo pozabil na pravila skrbno nadzorovanega sveta, v katerem dela, in tvegal svojo kariero za reševalno misijo, da bi rešil življenje enega vojaka.

Producent John Davis in njegova ekipa so si zadali izziv posneti film, ki bi bil še kaj več kot akcija in pirotehnika. Njegov cilj je bil posneti novo zvrst vojnega filma, ki bi bil mešanica akcije, vrhunskih učinkov, politike in najpomembneje - imel bi srce. "V filmu je dovolj akcije, kot smo je vajeni," pravi, "a mislim, da je poleg nje še marsikaj. Ta žanr smo želeli popeljati v 21.stoletje z vključitvijo kompleksnosti sodobnega vojskovanja in vplivom le tega na može in žene, ki služijo svoji državi."

V filmu je Burnett ujet v te kompleksnosti. Nejevoljen je zaradi pomanjkanja bojnih nalog, kar je posledica napete politične situacije v Bosni (dogajanje filma ni postavljeno v neko specifično obdobje, temveč, kot pravijo filmski ustvarjalci, se odvija dan po jutrišnjem dnevu), zato se pripravlja na odhod. "Je mož, ki je izgubil vero v svoje sposobnosti, da lahko kaj spremeni, ki je izgubil občutek za misijo," pravi izvršni producent Wyck Godfrey.

Burnett je zaradi svojega odnosa v konfliktu z admiralom starega kova Reigartom, ki meni, da se Burnettu še sanja ne, kaj pomeni služiti očetnjavi. "Reigart je žilav, staromoden možak, ki verjame v svoje delo," pravi režiser John Moore. "Meni, da Burnett ni iz pravega testa, Burnett pa ima Reigarta za fosila." Godfrey dodaja: "Vojska je bila Reigartovo življenje in zdaj je soočen z nekom, ki ji ni več pripravljen zapisati svojega življenja."

Zanimivo je, da te dinamičnosti v zgodnjih osnutkih scenarija ni bilo, saj so se ti osredotočali na boj za preživetje dveh sestreljenih pilotov. Koscenarist Zak Penn se je domislil, da bi film razdelili v dve vzporedni zgodbi, s tem pa bi se posvetili možem, ki načrtujejo reševanje, hkrati pa bi to še vedno ostala zgodba o preživetju. Poleg tega jo je Penn po lastnih besedah tako oblikoval bolj v slogu Toma Clancyja, saj je vnesel politično relevantna hotenja te regije.

Ta hotenja privedejo vodilne v NATU (ki jih predstavlja admiral Piquet - igra ga Joaquim de Almeida) do tega, da onemogočijo Reigartu poskus reševanja, saj se NATO boji, da bi to skalilo trhli mir.

Penn je tudi predelal Burnettov lik, ki se je iz topgunovskega pilota spremenil v čisto običajnega navigatorja. Zaradi tega ni več tipični hollywoodski junak. "Za sovražnikovo črto pravzaprav ni film o junaštvih pilotov; Burnett je čisto običajen mož, ki se znajde v izrednih okoliščinah," razlaga Penn.

Ko je iskal igralca za Burnetta, je, pravi Davis, "želel akcijskega junaka postaviti na glavo." Owen Wilson, ki je znan zlasti po komičnih vlogah, je bil nepričakovana izbira, a prav zaradi tega, tako Davis, je bil kot nalašč za vlogo.

"Želeli smo nekoga, ki bi nam prikazal kaj drugačnega in Owen je storil prav to," razlaga Davis. "Je karizmatičen in zabaven in kot smo spoznali, mu gredo akcijski prizori dobro od rok. Je zelo naraven, zaradi česar se z njim zlahka poistovetimo. Takšni so bili v svojih časih Jimmy Stewart, Gary Cooper in Steve McQueen. Owen pa je vlogi dodal tudi potrebno ostrino."

Wilsonova sposobnost improvizacije in odštekan smisel za humor sta naredila velik vtis na režiserja Johna Moorja. "Nisem še videl boljšega improvizatorja," trdi Moore. "Ima redko sposobnost zamisel obrniti na glavo, trenutek kasneje pa se že zdi, da jo je vadil več mesecev."

Wilson se je z užitkom lotil vloge nekonvencionalnega junaka. "Vloga je bila zame pravi hetrik," pravi. "V Armageddonu sem igral astronavta, v Opoldanskem obračunu kavboja, zdaj pa pilota." Wilson pa se je najbolj veselil priložnosti nastopanja ob Genu Hackmanu. "Zdi se mi, da sem odrasel ob Genovih filmih, denimo ob Francoski zvezi in Hoosiers. V čast mi je bilo deliti prizore z njim." Njun delovni odnos se ni končal z Za sovražnikovo črto. Po koncu snemanja tega filma sta znova sodelovala pri The Royal Tenenbaums.

Med pripravami na vlogo in svet Za sovražnikovo črto je Wilson živel med piloti, prestal urjenje za preživetje ter se seznanil z vsemi novostmi, prednostmi in slabostmi F/A-18 superhornet letal v mornariški bazi. Izkušnje ne bo zlahka pozabil. "Zares sem začel občudovati te može, ki se žrtvujejo, ko služijo očetnjavi," pravi.

Genu Hackmanu vojaško življenje ni tuje. Svojčas je bil pri marincih radioperater. Oskarjevec je na filmske ustvarjalce naredil velik vtis s poznavanjem vojaških postopkov. Njegova znanja na tem področju so bila pomembna za njegovo vlogo, saj so radijske komunikacije edina vez med Reigartom in Burnettom, potem ko slednjega sestrelijo.

Hackman je naredil na filmske ustvarjalce vtis z avtentičnostjo, avtoriteto in spoštovanjem, ki ga je imel do vloge. Tehnični svetovalec, stotnik David Kennedy, USN, je temu rekel "poznavalska avtoriteta".

"Gene je zares znal prikazati, kako je njegovemu liku mar dobrobit njegovih mož," razlaga Kennedy. Ta lastnost se je Hackmanu zdela izjemno pomembna.

"Reigart je težaven mož, a ki zna priti možem do živega, če meni, da ima prav. Njegovi možje so po njegovem prepričanju na prvem mestu. Prav zaradi tega se odloči za nevarno reševalsko akcijo, s katero svojo kariero postavi na kocko. Zaradi te predanosti in Burnettovega boja za preživetje je to več kot le akcijski film. To je pripoved o človeškem duhu. Odnos, ki se razvije med Burnettom in Reigartom, daje filmu srce in razgibanost."

Najti režiserja za film je bilo enako pomembno kot izbrati prave igralce. Vodilo producenta Johna Davisa predrugačiti žanr vojnega filma je pripeljalo do iskanja režiserja, kot pravi Davis, "zunaj sistema". Iskanje jih je privedlo do podelitve videonagrad MTV leta 1999 - oziroma natančneje, do reklamnega spota za Segin sistem videoigric, ki so ga predvajali med prenosom. Takšnega spota še niso videli; bil je kot mini celovečerec in je prikazoval napeto pustolovščino/pregon s helikopterji, motorji in neverjetnimi akcijskimi podvigi; odlikovala sta ga je tudi izjemna vizualni slog in montaža. Nekaj dni po predvajanju Segina spota je dobil njegov režiser John Moore zeleno luč, da z Za sovražnikovo črto debitira kot režiser celovečerca.

"Na podlagi tistega triminutnega spota smo videli, da John drugače gleda na stvari kot večina filmskih ustvarjalcev," pravi Davis. "Ima lasten pripovedni jezik, ki je nekaj povsem novega. Kamera je kot podaljšek njegove roke." Owen Wilson dodaja: "John predstavlja nenavaden in tuj svet, kakršnega še nismo videli. Ko se Burnett prebija skozi sovražnikovo črto, vas, občinstvo, John popelje iz območja ugodja in vas vrže na sredo pekla, prav tako kot je Burnetta."

Ni naključje, da Moore že vrsto let proučuje bosanski konflikt in vojaško opremo, vključno z letali, helikopterji, letalonosilkami in orožjem. V Za sovražnikovo črto uporabi to poznavanje za prikazovanje vsakdanjih rutinskih opravil na krovu letalonosilke - preverjanje sistemov, drili, vzdrževanje discipline - in bolj nastopaških vidikov vojaškega življenja. Nad njegovim obsežnim poznavanjem je bil navdušen celo tehnični svetovalec David Kennedy. "John je bil odločen ujeti vojaško kulturo," pripomni Kennedy. "Način sporazumevanja, življenje v mornarici, oprema... John je vse to prikazal pravilno."

Ko se je Burnett prisiljen izstreliti za sovražnikovo črto - prizor, ki je prikazan v nešteto filmih - sta prišla na dan Moorov vojaško znanje in vizualni slog, saj prikaže vsako iskrico in mehaniko procesa iztrelitve. To privede do tega, da imate dejansko občutek, da ste se znašli v tem eksplozivnem prizoru. "Pri procesu izstrelitve poteka 164 različnih mehanskih operacij, ki se zgodijo v 1,2 sekunde," razlaga Moore. "Želeli smo, da bi okusili ta proces, ne pa vse prikazali kot proces Hop, pa gremo!"

Moore pravi, da je uporabil vse trike iz učbenika, neprestano pa si je zastavljal tudi vprašanje: "Kako si snemanje vsakega prizora lahko še otežkočimo?" Vsak kaskaderski in akcijski prizor je moral biti vaja za oči, ni smel biti kot "tipičen" hollywoodski akcijski prizor, poleg tega pa je Moore želel, da bi bil v skladu z zgodbo. Ob tem velja omeniti še prizor, ki se odvija v bosanski rafineriji, prepredeni z bombami claymore. V njem pridejo do izraza ironični in absurdni elementi, prav tako v filmu po Moorovi zaslugi, ki so dokaz njegovega izjemnega vizualnega sloga, hkrati pa odraz pobesnelega sveta, v katerem je ujet Burnett. Tako denimo v sekvenci v rafineriji Burnett odkrije pasti, ko opazuje bosanskega otroka, ki se nonšalantno igra med njimi. Kasneje pa skoči na tovornjak, na katerem eden od potnikov nosi Elvisova očala, najstnik s puško pa ima majico s podobo raperja Ice Cuba.

Le v prizoru v Hacu, središču muslimanskega odpora, se je Moore oddaljil od svojega vizualnega sloga, in občinstvo popeljal v nočno moro, ki je zdesetkala mesto, s pomočjo dokumentarističnega sloga. "Upamo, da bo občinstvo imelo občutek, kot bi spremljalo televizijsko poročilo."

Večino prizorov so posneli v bližini slovaške prestolnice Bratislava. Vreme jim je precej nagajalo, saj so potrebovali sneg, tega pa ni bilo od nikoder - zima je bila ena najtoplješih, od kar vodijo zapise - zato so ga morali "uvoziti" iz Londona.

Za eksterierne prizore na letalonosilkah so filmski ustvarjalci dobili eno najbolj redkih priložnosti, ki so jo odobrili na ministrstvu za obrambo (to jim je bilo ves čas snemanja povsem na razpolago), da so snemali na krovu dveh pravih letalonosilk. Ekipo so na krov spustili po šestih mesecih različnih varnostnih ukrepov in preverjanj.

Manjša skupina brez igralcev je pet dni snemala vzlete, pristanke in drugo dogajanja na USS Constitution. Celotna ekipa pa se je po snemanju na Slovaškem odpravila še na morje na USS Carl Vinson.

Izkušnja je bila za Moora seveda nekaj izjemnega, pa tudi telesno zahtevna. "Bilo mi je v izredno čast, hkrati pa je bilo to delo v izjemno težkem, sovražnem okolju, vročem in bučnem. Bilo je kot živeti v kanti za smeti, po kateri od zunaj nekdo tolče s kijem za baseball."

Težavnost gor ali dol, zaradi te izkušnje Moore izjemno spoštuje ameriško vojsko. "Krasno je bilo imeti podporo na najvišjih nivojih obrambnega ministrstva," pravi režiser. "A najpomembnejše je, da nam je film Za sovražnikovo čro omogočil stik s "fanti"; piloti, mehaniki in tehniki. Njihova pomoč in input so bili fenomenalni. Film se naredil zanje."

O igralcih

Owen Wilson (Burnett) je v The Royal Tenenbaums že tretjič sodeloval z režiserjem Wesom Andersonom, potem ko je bil koscenarist in igralec v njegovih Bottle Rocket (Andersonov prvenec) ter Rushmore, pri katerem je bil Owen koscenarist in koizvršni producent.

Nastopil je v filmih Njeni tastari, Zoolander, Opoldanski obračun, Armageddon, Zajtrk prvakov, Hiša strahov, The Minus Man, Anakonda, Permanent Midnight in Zgaga. Trenutno snema I Spy ob Eddieju Murphyju.

Owen je bil tudi pridruženi producent Bolje ne bo nikoli.

Gene Hackman (Reigart) ima dva oskarja: za glavno vlogo v Francoski zvezzi in stransko v Neoproščenem. Nominiran je bil za nastope v Mississippi v plamenih, Bonnie in Clyde ter I Never Sang For My Father. Na seznamu nagrad, ki jih je dobil, so dve Bafti, dva zlata globusa, dve nagradi Nacionalne organizacije lastnikov kinodvoran, canneska nagrada za najboljšega igralca in cela vrsta nagrad združenj kritikov. Nagrade za življenjsko delo so mu poklonili Britanski filmski inštitut, Filmski festival v San Fraciscu in Ameriški filmski inštitut.

Kariero je začel v gledališču in debitiral na filmu leta 1964 v Lilith z Warrenom Beattyjem. Posnel je več kot 70 filmov, od komedij do akcijskih filmov, vesternov in dram. Med njimi Prisluškovanje (The Conversation), Pozejdonova pustolovščina, Rdeči, Strašilo, Hossiers, Druga ženska, Skozi plamen Nikaragve, All Night Long, Dvakrat v življenju, Night Moves, Twilight, Ptičja kletka, Firma, Kdo bo koga, Popolna oblast, Škrlatna plima, Under Suspicion ter Državni sovražnik. Kot Lex Luthor je nastopil v prvih dveh Supermanih. Pred kratkim je posnel The Heist in The Royal Tenenbaums z Owenom Wilsonom.

Pri šestnajstih se je pridružil marincem. Bil je radiooperater. Potem je delal na manjših televizijskih postajah.

Z Danielom Lenihamom je napisal roman Wake of the Perdido Star. Kadar ne dela, slika, leti s svojim letalom in dirka z avtomobili. Je tudi strasten zbiratelj filmov.

Joaquim De Almeida (Piquet) se je rodil na Portugalskem in je nastopil v skoraj 40 filmih, številnih nadaljevankah in televizijskih filmih. Američani ga poznajo iz Zorroja, Desperada in Neposredne nevarnosti. Na malih zaslonih je nastopil v nadaljevanki Falcone, filmu Vendetta (v režiji Nicholasa Meyerja), Miami Viceu in Nikiti.

Nastopa tudi v gledališču.

O filmskih ustvarjalcih

John Moore (režija) se je rodil in odraščal na Irskem, kjer je tudi študiral. Pri desetih se je začel ukvarjati s fotografijo, ki ga zanima še danes. Bil je snemalec pri televizijski poročilih, potem pa je bil asistent kamere pri filmih tako uveljavljenih režiserjev, kot sta Jim Sheridan in Neil Jordan. Ko se je začel ukvarjati z režijo reklam, so njegovo inovativno delo, polno vrhunskih posebnih učinkov, hvalili po vsem svetu. Med najbolj opaznimi so bili spoti za Adidas, Guiness in seveda Sego.

John Davis (producent) je vodja Davis Entertainment, filmskega in televizijskega podjetja, v okviru katerega so v zadnjih 12 letih posneli več kot 60 filmov. Pod njihovim okriljem so med drugim nastali Dr.Dolittle 1 in 2, Heartbreakers s Sigourney Weaver, Life or Something Like It, Out To Sea, Firma, Stare sablje 1 in 2, Pravi pogum, Celica, Svetloba, Potopljeni svet in Mali bogataš.

Davis se je podpisal tudi pod filme Predator, The Thing Called Love, Fortress, Gunmen, Storyville, Shattered, Little Monsters, The Last of the Finest, Licence to Drive, Three O'Clock High ter The Hunted.

Komentarji

2.11. 2005 ob 19:23

FILM MI JE ZELO VŠEČ, KER SE ŽGEJO TERORISTI IN AMERIČANI.

— KRISTJAN
2.11. 2005 ob 20:08

SAM STRELAJO SE !

— ANASTAZIJA
12.4. 2006 ob 20:34

Sicer nisem šel gladat filma, mi je pa oči povedal, da se spopadeja Američani s Srbi kar me ražalostilo, ker vem, da Američani zmagajo in pokolejo vse Srbe. Taki so skoraj vsi Ameriški akcijski filmi in, če je film po resničem dogodku v zgodovini in Američani zgubijo celo vojno, Ameriški režiserji naredijo tako, da Američani vedno zmagajona koncu.

— Jakob-Sovražnik
31.7. 2007 ob 14:44

Kaj pa srbski igralci. Najbolj prepričljiv je snajperist.

— snajper
8.9. 2010 ob 19:50

Nism ga še gledu čist od začetka ampak mi je ful ušeč

— Matej
27.1. 2011 ob 0:01

popolna laz to se je dogajalo vosrednji bosni in nihce od pilotov ni napustil bosne ampak so ostali tam za uvek

— vule
25.5. 2013 ob 10:54

niko je najboljsi

— luka
17.4. 2018 ob 21:47

Vilma je bezveze. Zato sto je iscenirana sa amerikancima i hrvatima.

— Ja

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.