Preden se znoči

Zgodba osamljenega glasu Cube

"Če ne moreš živeti tako, kot si želiš, kakšen smisel ima potem življenje?"

Film Preden se znoči temelji na življenjski zgodbi Reinalda Arenasa, izgnanega kubanskega romanopisca in pesnika, ki se je leta 1943 rodil v provinci Oriente, na podeželski Kubi, umrl pa je leta 1990 v New Yorku. Film primerja njegovo otroštvo popolne revščine in obenem popolne svobode, z grozo in težavami, s katerimi se je spopadal kot pisatelj in homoseksualec, katerega so cenzurirali in preganjali na Castrovi Kubi.

Že pri štirinajstih je njegova izobrazba potekala v duhu revolucije. Pri dvajsetih so izdali njegov prvi roman, Celestino Antes del Alba (Petje iz vodnjaka), ki je prejel nagrado. To je bila edina knjiga, ki jo je izdal v lastni državi. Njegovih ostalih osem romanov, kratke zgodbe in pesmi so izdali drugod po svetu, na Kubi pa so bile prepovedane. Njegov drug roman, El Mundo Alucinante (Halucinacije), so cenzurirali ter ga pretihotapili v Francijo, kjer je leta 1969 prejel nagrado za najboljši tujejezični roman. Arenas je bil edini kubanski pisatelj, ki je živel na Kubi, roman pa izdal zunaj Kube brez dovoljenja revolucionarne vlade. Nemudoma je doma postal ubežnik.

Leta 1973 je bil aretiran, njegova dela so zasegli in ga odpeljali v zapor El Morro, kjer je bil, namesto s političnimi zaporniki, obkrožen s krvoločnimi zločinci. Imel je srečo, da je tam sploh preživel. Reševale so ga okoliščine, da je barabam pisal pisma za njihove žene/ljubice.

Maja 1980 je Castro dovolil vsem homoseksualcem, duševno prizadetim in vsem, ki so že bili v zaporu, da zapustijo Kubo. Arenas je bil eden 250 tisoč-ih Kubancev, ki so odšli. Odkril je, da tudi Združene države niso raj na zemlji. Morda take vrste svoboda, po kateri je hrepenel, sploh nikjer ne obstaja.

Film zaobjema Reinaldovo življenje, vključno z njegovim navdušenjem in končnim razočaranjem nad kubansko revolucijo. Reinaldo Arenas je leta 1990 umrl v New Yorku. Tri leta kasneje so njegovi spomini, Preden se znoči, prišli na lestvico desetih najboljših knjig leta 1993 New York Times Book Reviewa. Njegovi rokopisi so ohranjeni v arhivih Princetonske univerze.

Režiserjevo sporočilo

Reinalda Arenasa sem odkril tri leta po njegovi smrti. Njegova edinstvena kvaliteta je bila ta, da je bil veliko upanje Rdečih, odličen pisatelj, ki se je izobraževal v duhu revolucije. Na Kubi so obsojali ljudi, ki so bili homoseksualci in še pisatelji povrhu, in zaradi teh dveh slastnih pregreh, kot ju je poimenoval Reinaldo, so ga načrtno preganjali. Njegova odločna zvestoba odkritemu notranjemu glasu, ga je pahnila v zapor El Morro.

Nekega dne leta 1993 sem na Floridi gledal dokumentarec, v katerem so predvajali intervju z Reinaldom o njegovem življenju. Odločil sem se, da če bom še kdaj posnel kakšen film, bo to o njem. Film ni samo interpretacija Reinaldove avtobiografije Preden se znoči, ampak združuje tudi podobe ostalih njegovih del, Halucinacije, Parade je konec, Barva poletja ter zgodbe njegovega dolgoletnega prijatelja Lázara Gómeza Carrilesa. Reinaldo je spisal čez 20 knjig, 10 romanov, kratke zgodbe in pesmi. V čast mi je, da sem lahko Reinaldov glas prenesel na film. Mislim, da govori v imenu mnogih. Po mojem mišljenju je njegov glas glas mnogih Kubancev, katerih nismo imeli priložnost slišati, nezaslišan glas, poln humorja, ki je trpljenje spreobrnil v neznansko lepoto. Iz mukotrpnega življenja se je rodil eden najbolj nadarjenih glasov Latinske Amerike. Njegov neizmeren talent je pomenil eden največjih trnov v Castrovi peti. Čeprav je umrl obubožan in osamljen ter daleč od dežele, kjer so se njegove sanje začele, za mnoge predstavlja simbol vztrajnosti in upanja.

Julian Schnabel, New York, 2000

Julian Schnabel

Rodil se je v New Yorku leta 1951, se leta 1965 preselil v Brownsville v Teksasu, kjer je od leta 1969-1973 obiskoval univerzo v Houstonu. Svojo prvo samostojno razstavo slik je imel v galeriji Mary Boone v New Yorku februarja 1979. Od takrat naprej je imel svoje slike in kipe razstavljene po celem svetu. Njegova dela hranijo v zasebnih in javnih zbirkah, vključno z newyorškim muzejem modernih umetnosti, muzejem ameriških umetnosti Whitney, metropolitanskim muzejem umetnosti, Guggenheimom v Bilbau, pariškim centrom Georges Pompidou, Tate Gallery v Londonu, če jih naštejemo le nekaj.

Leta 1996 je napisal scenarij in režiral film Basquiat, ki govori o newyorškem umetniku Jeanu Michelu Basquiatu. V filmu so zaigrali Jeffrey Wright, David Bowie, Michael Wincott, Gary Oldman in Dennis Hopper.

Schnablov drugi film, Preden se znoči, temelji na avtobiografiji pokojnega kubanskega pisatelja Reinalda Arenasa, ki nosi isti naslov. Glavno vlogo igra nagrajeni španski igralec Javier Bardem (kot Reinaldo Arenas), poleg njega pa še Olivier Martinez, Andrea di Stefano, Johnny Depp, Sean Penn, Michael Wincott in Schanblov sin Vito kot mladi Arenas. Olatz Lopez Garmendia v filmu igra Reinaldovo mamo, v resnici pa je Schnablova žena, s katero živita med New Yorkom in španskim San Sebastianom.

Jon Kilik (producent)

Jon Kilik je postal eden najbolj cenjenih newyorških filmskih producentov, ki je sodeloval z mnogimi velikimi režiserji. Doma je iz Millburna v New Jerseyju, diplomiral je na univerzi v Vermontu. Živi v New Yorku in se redno udeležuje filmskih delavnic, ki jih sponzorira ameriški filmski inštitut, inštitut Sundance, Neodvisni filmski projekt, newyorška univerza in univerza v Vermontu.

Svojo kariero je začel kot pomočnik režiserja pri filmih kot je Raising Arizona bratov Coen, in kot produkcijski nadzornik pri filmu Čast Prizzijevih Johna Hustona.

Leta 1988 se je združil s Spikeom Leejem in tako je bil koproducent pri desetih njegovih filmih: Bamboozled, Summer of Sam, Clockers, Malcolm X, Do The Right Thing... Bil je tudi producent nadvse priznanega režijskega prvenca Roberta De Nira, A Bronx Tale, ki temelji na drami Chazza Palminterija, in koproducent filma Roberta Altmana Pręt-ŕ-Porter, v katerem so igrali Marcello Mastroianni, Sophia Loren in Kim Basinger.Leta 1995 je Kilik produciral z oskarjem nagrajeni film Tima Robbinsa Zadnji sprehod in Schnablovega režijskega prvenca Basquiat.

Nazadnje je Kilik produciral filma Juliana Schnabla Preden se znoči, ki temelji na avtobiografiji kubanskega pisatelja Reinalda Arenasa, in režijskega prvenca Eda Harrisa, Pollock, v katerem igra Harris ameriškega pisatelja, Jacksona Pollocka.

O igralcih

Javier Bardem (Reinaldo Arenas)

Bardem je sin in vnuk igralcev, član dolge dinastije priznanih igralcev tako filma kot gledališča. Sodeloval je z najbolj pomembnimi španskimi režiserji in ostalimi mednarodno znanimi režiserji, kot je denimo John Malkovich, in seveda Julian Schnabel. Mednarodno slavo je dosegel z uspehom v filmu Jámon, jámon (1992). Za to vlogo je prejel nagrado za najboljšega igralca Združenja španskih igralcev, nagradi Fotogramas ter Saint Jordi. Naslednjega leta je Bardem prejel posebno nagrado žirije na filmskem festivalu v San Sebastianu. Leta 1994 je dobil še nagrado Fernando Rey in nagradi na festivalu v Urugvaju ter San Sebastianu. Bardem je prejel prvo nagrado goya (španski oskar) leta 1995 za najboljšega stranskega igralca za vlogo v Días contados. Leto kasneje je prejel goyo za najboljšega igralca v filmu Boca a Boca (Usta na usta), katerega je režiral Manuel Gómez Pereira. Leta 1998 so mu na berlinskem festivalu podelili nagrado občinstva za najboljšega evropskega igralca v filmu Perdita Durango. Hvalili so ga tudi za vlogo v filmu Live Flesh, ki je predstavljala njegovo drugo sodelovanje s Pedrom Almodovarjem, po prvem filmu leta 1991 Tacones Lejanos. Njegov naslednji film je Malkovichev Pasos de baile.

Olivier Martinez (Lázaro Gómez Carriles)

Oliviera Martineza imajo za najbolj obetavnega francoskega igralca po Gérardu Depardieuju. Njegova igralska kariera se je zgodila po naključju. Po vrsti nepomembnih služb in z neperspektivno prihodnostjo je prijatelja spremil na avdicijo, kjer ga je zgrabila igralska vročica. Po šolanju na francoskem Conservatoire National Superieur d'Art Dramique, je Martinez presedlal z gledališča na televizijo in od tam na film. Njegova prva vloga je bila ob Yvesu Montandu v IP5. Martinez je prejel cézarja za njegovo naslednjo vlogo v drami iz leta 1993 Soleil, v katerem je igral tudi Marcello Mastroianni. Njegove ostale vloge vključujejo filme The Horsemen on the Roof z Juliette Binoche, Mon Homme, The Chambermaid on the Titanic, Toreros.

V Preden se znoči igra Martinez Lázara Gómeza Carrilesa, tesnega prijatelja Reinalda Arenasa tako na Kubi, kot v njegovih zadnjih letih v New Yorku.

Andrea Di Stefano (Pepe Malas)

Debitiral je na canneskem festivalu v filmu The Prince of Homburg (1997), v katerem igra naslovno vlogo. Di Stefana so izbrali za vlogo v filmu po izčrpnem šest mesečnem iskanju igralca, ki bi igral to zahtevno vlogo. Po tem uspešnem debiju je začel Di Stefano dobivati ponudbe, ki bi mu omogočale sodelovati z mnogimi znanimi režiserji. Odločil pa se je za Daria Argenta, Damiana Damianija in Alexa Infascellija (za film Almost Blue). Pri devetnajstih se je Di Stefano preselil v New York, da bi študiral igralstvo. Ko se je vrnil v Italijo, je dobil vlogo v Homborškem princu na svoji prvi avdiciji. Posnel je tudi film The Citizen in Vendetta (ob Christopherju Walkenu).

V gledališču se je Di Stefano pojavil v igri, ki jo je produciral in režiral Arthur Penn.

Johnny Depp (poročnik Victor & Bon Bon)

Njegova izvrstna vloga Edwarda Škarje Tima Burtona ga je postavila za enega hollywoodskih najbolj iskanih talentov, za katero pa je prejel tudi nominacijo za zlati globus. Drugo nominacijo za zlati globus je prejel za vlogo v Benny & Joon, neobičajni ljubezenski zgodbi, v katerem sta igrala tudi Aidan Quinn in Mary Stuart Masterson. Depp je znova sodeloval z Burtonom pri filmu Ed Wood, zgodbi o enem od ameriških najbolj ekscentričnih režiserjev b-filmov. Naslovna vloga mu je prinesla tretjo nominacijo za zlati globus.

Njegovi ostali filmi so Astronavtova žena, Fear and Loathing in Las Vegas, Mrtvec Jima Jarmuscha, Kaj žre Gilberta Grapea?, v katerem je zaigral tudi mladi Leonardo DiCaprio, Arizona Dream Emirja Kusturice, Nick of Time, Deveta vrata Romana Polanskega, Brezglavi jezdec Tima Burtona, nazadnje pa smo ga videli v Čokoladi.

Sean Penn (Cuco Sanchez)

Od njegovega debija leta 1981 v filmu Taps naprej je Penn v vsakem filmu pustil svoj silen in večen pečat. Penna so poimenovali "igralec z neobičajno globino", kateremu je "uspelo preprosto izginiti v vsak lik, katerega je igral, obenem pa je dajal vtis, da sta igralec in vloga eno in isto. Taka avtentičnost ne pride zlahka." Penna so velikokrat primerjali z najboljšimi starejše generacije muhastih igralcev - Brandom, De Nirom in Deanom - toda mladi igralec zavrača vsakršno analizo njegovih metod in vplivov. Rekel je: "Vse, kar je važno, je to, kar je na ekranu."

Videli smo ga v vlogah Casualties of War in Carlito’s Way Briana De Palme (vloga mu je prinesla zlati globus za najboljšega stranskega igralca), State of Grace in Dead Man Walking, za katerega je prejel nominaciji za oskarja in zlati globus za najboljšega igralca. Jeseni 1997 je igral v She’s So Lovely, katerega je tudi produciral (na canneskem festivalu je prejel nagrado za najboljšega igralca), The Game in U- Turn. Konec leta 1998 je prejel pohvale kritikov za svojo vlogo v Thin Red Line in Hurlyburly, za katerega je tudi prejel nagrado za najboljšega igralca na beneškem festivalu.

Sean Penn je doživel svoj scenaristični in režijski prvenec s filmom Indian Runner. The Crossing Guard je bil njegov drug projekt, za katerega je napisal scenarij, ga režiral in produciral. Kot režiser pa se je vrnil z vrhunsko dramo, posneto po knjižni uspešnici Friedricha Durrenmatta, The Pledge, ki prihaja v naše kinodvorane.