Babe: pujsek v mestu

vsebina | igralci | ustvarjalci | glasovi

Vsebina:

Babe: pujsek v mestu je nadaljevanje z večimi Oskarji nagrajene uspešnice Babe, zgodbe o ljubkem in prisrčnem pujsku, ki je prepričan, da je pes ovčar. Babe tokrat potuje iz podeželjske kmetije v oddaljeno mesto, da bi pomagal svojim človeškim prijateljem. Na poti spozna pisano druščino novih živali, mestne pripetije pa ga naučijo, da prijazno in zvesto srce lahko ozdravi vse tegobe tega sveta.

V film se vrnejo tudi pojoče miši iz Hoggettove kmetije in svoj glasbeni repertoar razširijo s pesmimi Edith Piaf, Deana Martina in Elvisa Presleyja. Randy Newman je tokrat spisal besedilo in glasbo prve pesmi, posvečene pujsku Babe, That"ll Do, ki se zvrti v odjavni špici in jo izvaja zvezdnik Peter Gabriel.

Zgodba o pujsku Babe se začne leta 1995 v prvencu Babe, ko se mali pujs priseli na posestvo, na katerem živijo kmet Hoggett, njegova žena Esma in kopica domačih živali. Babe se hitro prilagodi življenju na kmetiji in preživi Hoggettov poskus, da bi ga spremenil v okusno božično večerjo. V vrtincu dogodkov Babe zmaga na državnem tekmovanju ovčarskih psov, kar ga še utrdi v absurdnem prepričanju, da je ovčarski pujs.

Babe je bil nominiran za Oskarja kar v sedmih kategorijah, prejel pa ga je za vizualne efekte. Film je bil nagrajen tudi z Zlatim globusom v kategoriji komedij in mjuziklov, ameriško združenje filmskih kritikov pa ga je razglasilo za najboljši film leta. Čeprav je pujsek Babe še mladič, ga režiser George Miller pozna dolgih 13 let. Vse od tiste noči brez spanca na letu od Sydneyja do Londona, ko se britanski književni kritik na letalskem radijskem programu kar ni mogel upreti smehu, ko je ocenjeval knjigo The Sheep Pig. Miller je postal radoveden, kupil knjigo, jo prebral in kupil še pravico do predelave v film. Čeprav je bila to že 72. knjiga o živalskih junakih kmeta in pisca Dicka Kinga-Smitha, je bila tudi prva, ki je dočakala uprizoritev na velikem platnu.

Miller je čakal deset let, da so se računalniške zmogljivosti razvile dovolj, da so zadostovale njegovim potrebam. Tudi priprave na snemanje nadaljevanja Babe: pujsek v mestu so se začele že leta 1996. Štiri živali, ki so nastopile že v filmu Babe, ostajajo v istih vlogah: ovčarja Jessie in Ben kot Fly in Rex ter krava Whisky. Seveda je Babe ponovno veliki beli jorkširec.

Mestne živali so precej razlikujejo od milih bitij iz Hoggettove kmetije, ki v krutem vsakdanu mestnega življenja ne bi preživele. Urbani brezdomci - psi in mačke - predstavljajo izgubljence, ki jih mesto ustvarja, zato da naslednji hip nanje pozabi. V ta žalostni in neurejeni svet prispeta Babe in Esma Hoggett, v obupnem poskusu, da bi rešila kmetijo pred propadom.

Za živalsko zasedbo vlog sta poskrbela Karl Miller in Steve Martin. Miller je izbral pasje zvezdnike vseh pasem: angleškega buldoga, francoskega pudlja, nemškega ovčarja, italijanskega hrta, neapeljskega mastifa, pitbul terierja, dobermana, bokserja, braka, mopsa in celo vrsto mešančkov. Tudi med dvestotimi nastopajočimi mačkami so bile zastopane skoraj vse priznane pasme in nekaj neopredeljenih mešank.

Na vrhu Martinovega seznama je orangutan Thelonius, dveletni Mitra iz singapurskega živalskega vrta, ki mu je družbo v Avstraliji delala sestra Mia. Za ostale vloge je Martin izbral opice kapucinke iz Las Vegasa in šimpanze z lastnega posestva v Kaliforniji. Domače živali sta izbrala novozelandca Caroline Girdlestone in James Delaney, ki sta skrbela za ovce že v prvem Babe. Prvi dan snemanja je tako živalska druščina štela kar 799 članov, toliko kot je bilo število živali na zadnji dan snemanja filma Babe.

Jane Kustiuk, Babeova osebna trenerka, pravi: "Pujse spoštujem bolj kot katerokoli žival. Pujsa lahko v 20 minutah naučim, kar bi psa učila cel teden, in tudi po treh tednih se spominja naučenega".

Tako kot predhodnik je bil tudi Babe: pujsek v mestu v celoti posnet v Avstraliji. Večina živali je živela v posebej prirejenih prostorih ob studijih podjetja Fox, kjer so zgradili tudi večino prizorišč. Ostale živali so bile nastanjene v Robertsonu, kjer je bila postavljena Hoggettova kmetija.

Vse od začetka snemanja, 1. septembra 1997, sta vsak dan na terenu snemali vsaj dve ekipi. Snemanje je bilo dogotrajno in naporno, toda filmska ekipa se ga spominja z lepimi občutki. Povezanost med "živalskimi" in "človeškimi" sodelavci je do izraza prišla prav ob koncu snemanja, ko so vsi psi, ki so jih za vloge pripeljali iz živalskih zavetišč, dobili nove domove pri članih filmske ekipe.

Miller se spominja, da je nekoč nekdo napisal, da je Babe zgodba za otroka v odraslem in za odraslega v otroku, in dodaja: "Prav je imel."

Igralci

MAGDA SZUBANSKI (gospa Hoggett), ki jo imajo mnogi za eno najbolj nadarjenih avstralskih igralk, je pravzaprav Angležinja, rojena poljski materi in škotskemu očetu, ki se je s petimi leti z družino preselila v Avstralijo.
Že med študijem na melbournski univerzi se je prijavila na avdicijo za komedijo D-Generation, ki je kasneje postala ena najuspešnejših televizijskih nanizank. Kasneje je s sodelavci producirala, napisala scenarij in odigrala eno od vlog v humoristični nanizanki Fast Forward, ki je pod spremenjenim naslovom Full Frontal še dolgo navduševala avstralsko občinstvo.
Magda Szubanski, ki je sodelovala že pri prvem delu filma Babe, se spominja: "Očitno je Babe koristil moji karieri, toda vedno mu bom hvaležna zato, ker me je približal živalim. Prej mi niso toliko pomenile. Nisem vedela, kaj vse zamujam."
Trenutno se Magda Szubanski vrača za pisalno mizo, da bi dokončala nekaj nadaljevanj nanizanke Lazy Susan, ki jo bo tudi producirala in v njej odigrala naslovno vlogo.

JAMES CROMWELL (kmet Hoggett) je bil za vlogo v prvem Babe nominiran za Oskarja za najboljšo stransko vlogo. Nastop v filmu je bil odskočna deska v njegovi filmski karieri, saj je med obema deloma nastopil v glavnih vlogah v šestih filmih: L.A. zaupno, Ljudstvo proti Larryju Flyntu, Species 2, The Education of Little Tree, Star Trek: First Contact in v prihajajočem Snow Falling On Cedars. Pred kratkim je ob Tomu Hanksu nastopil tudi v filmu The Green Mile in ob Johnu Travolti v The General"s Daughter. Cromwell je bil že rojen v Hollywoodu, saj je bila njegova mati igralka Kate Jackson, oče pa znani režiser John Cromwell, ki je režiral klasike, kot so Human Bondage z Bette Davis, Algiers s Charlesom Boyerom in Prisoners of Zenda z Ronaldom Colmanom.

MARY STEIN (lastnica hotela Flealands) je kariero začela na slavni newyorški Julliard School, kjer je dobila svojo prvo vlogo - moškega. Ne ker bi ji manjkalo ženskosti, ampak zaradi svoje višine. Mary Stein je namreč visoka kar 185 centimetrov, njen soigralec v filmu Babe: pujsek v mestu, Mickey Rooney pa le 157. Njen prvi nastop v filmu je bila vloga nezemljanke v filmu Zvezdne steze: nova generacija. Nato se je pojavila v humorističnih nanizankah Murphy Brown, Zakonske vode in Deadly Games. V glavni vlogi je prvič nastopila v filmu Man of the Year, ki je bil premierno prikazan marca 1996.

MICKEY ROONEY (Fugly Floom) je eden redkih igralcev, ki so prejeli Oskarja za življenjsko delo. Rooney ga je prejel leta 1983 in tako vstopil v častno druščino, v kateri so Charlie Chaplin, Gary Cooper, Cary Grant, Henry Fonda in sir Laurence Olivier. Kot sin igralcev Joeja Yula in Nell Carter je filmski krst doživel že pri dveh letih kot pritlikavec v Not To Be Trusted. Leto zatem je postal Mickey McGuire v seriji 78-ih kratkih humoresk. Leta 1939 je prejel Oskarja za vlogo v Boy"s Town s Spencerjem Traceyjem. Istega leta je posnel prvi mjuzikl z Judy Garland, Babes In Arms, ki mu je prinesel nominacijo za Oskarja. Z Elizabeth Taylor sta sodelovala v National Velvet.
Po 2. svetovni vojni se je Rooney vrnil na filmska platna s filmoma The Bridges at Toko-Ri in Zajtrk pri Tiffanyju. Spisek njegovih filmov obsega več kot 100 naslovov. Med pomembnejšimi pa sta The Bold and The Brave ter The Black Stallion, za katera je bil nominiran tudi za nagrado ameriške filmske akademije.
Rooney je pogosto nastopal tudi na odrskih deskah in na televiziji. Leta 1991 je izšla njegova avtobiografije Life Is Too Short. Med njegovimi najnovejšimi filmi sta The Milky Life in My Heroes Have Always Been Cowboys.

Ustvarjalci

GEORGE MILLER (režiser, producent, scenarist) je režiser, ki je ustvaril tako različne filme, kot so Nori Max, Lorenzo's Oil in Babe. Že kmalu po študiju na medicinski univerzi je s prijateljem Byronom Kennedyjem začel snemati kratke, eksperimentalne filme. Prvi večji projekt, v katerega sta vložila vse svoje prihranke - 1500 dolarjev - je bila 14-minutna parodija na nasilne filme tistega časa Violence in the Cinema, Part One. Film jima je prinesel dve nagradi avstralskega filmskega inštituta in žel uspehe na svetovnih filmskih festivalih.
Leta 1979 sta se s proračunom 350,000 dolarjev lotila snemanja filma Mad Max. Film je postal uspešnica, zato sta kmalu posnela še drugo nadaljevanje v triologiji, Cestni bojevnik. Na spodbudo Ruperta Murdocha, ki je prav takrat kupil Sydneyjski Channel 10, je Miller produciral in bil eden od scenaristov in režiserjev šesturne oddaje o avstralski ustavni krizi The Dismissal. Uspeh, ki ga je doživel, je prepričal Stevena Spielberga in Franka Marshalla, da sta ga povabila v Združene države, da bi režiral eno ed epizod kultne nanizanke Območje somraka, The Movie.
Po tragični smrti sodelavca Byrona Kennedyja je v sodelovanju z njegovim varovancem Doughom Mitchellom produciral več televizijskih nanizank, dokumentarcev in tele-novel. Producirala sta tudi filma Philipa Noyca Dead Calm in Johna Duigana The Year My Voice Broke ter Flirting. Leta 1986 so mu ponudili sodelovanje pri filmu Čarovnice iz Eastwicka. Film je postal uspešnica, vendar se Miller snemanja spominja z grenkobo, saj ga je zaradi težav pri produkciji kar za nekaj let minila želja, da bi režiral še kak film.
Premor, v katerem je Miller delal predvsem kot producent, se je končal na letu med Sydneyjem in Londonom, ko je prebral tragično zgodbo Michaele in Augusta Odonea ter njunega sina Lorenza. zdravniške izkušnje so mu pomagale, da je iz resnične zgodbe ustvaril čudovit film Lorenzo's Oil. Polet z letalom mu je srečo prinesel tudi nekaj let kasneje, ko je dobil navidh za film Babe. Čeprav je Miller znan predvsem kot režiser, sta mu obe nominaciji za Oskarja prinesla prav scenarija. Prvega, za Lorenzo's Oil, je napisal z Nickom Enrightom, drugega Babe pa z Chrisom Noonanom. Kot soscenarist je sodeloval tudi pri filmih Območje somraka, Čarovnice iz Eastwicka in Babe: pujsek v mestu.

DOUG MITCHELL (producent) se je podjetju Kennedy Miller pridružil leta 1982. Bil je izvršni producent televizijskih nadaljevank Bodyline in The Cowra Breakout. Po smrti Byrona Kennedyja je postal Millerjev partner in sodeloval pri vseh nadaljnih projektih podjetja: Mad Max Beyond Thunderdome, Dead Calm, The Year My Voice Broke, Flirting, Lorenzo's Oil, Babe in Babe: pujsek v mestu.

BILL MILLER (producent) je najmlajši od bratov Miller. Potem, ko je sodeloval z Georgem in Byronom Kennedyjem pri njunih zgodnjih kratkih filmih, vključno z Violence in The Cinema, Part One, sta ga povabila tudi k njunem prvem celovečercu Nori Max.
Bill Miller je kot producent sodeloval pri obeh filmih Babe in Babe: Pujsek v mestu.

JUDY MORRIS (scenaristka) je bolj znana kot igralka. Prejela je nagrado avstralskega filmskega inštituta kot najboljša igralka za predstavo v filmu Libido in nagrado Logie, avstralsko inačico ameriškega Emmyja, kot najboljša igralka v drami ABC Jimmy Dancer. Morrisova je scenaristka filma Star Hotel in režiserka ter soscenaristka filma Luigi's Ladies. S Kennedyjem in Millerjem je sodelovala pri večih projektih, vključno s tremi celovečernimi filmi in televizijsko situacijsko komedijo.
Z Georgem Millerjem in Markom Lamprellom je napisala scenarij za film Babe: Pujsek v mestu in sodelovala pri izbiri glasov.

MARK LAMPRELL (scenarist) je z Georgem Millerjem in Judy Morris napisal izvirni scenarij za Babe: Pujsek v mestu.
Med leti 1985 in 1987 je režiral in napisal scenarij za 8 enournih epizod serije Sportz Crazy in The Making of Mad Max Beyond Thunderdome, ki je bil prikazan na televizijah po vsem svetu. Naslednje leto je napisal in režiral dokumentarec Rosemary and Time, ki je na pariškem festivalu plesa prejel nagrado za najboljši film. Več nagrad je prejel tudi njegov Sholister: The Movie for Digiteyes.
Lamprell se trenutno pripravlja na produkcijo filma My Mother, Frank, za katerega je napisal scenarij in ga bo tudi režiral za Beyond Films.

ANDREW LESNIE (direktor fotografije) je med obema filmoma Babe našel čas, da je kot direktor fotografije sodeloval pri filmu Doing Time for Patsy Cline, kar mu je prineslo več nagrad avstralskih filmskih združenj. Kmalu po koncu študija na je Lesnie sodeloval pri domiselni otroški seriji Wonderworld. Njegov prvi celovečerni film je bil Emoh Ruo iz leta 1984, film Babe: pujsek v mestu pa je že njegov petnajsti celovečerni film.

NIGEL WESTLAKE (glasba) je začel s študijem glasbe že pri 12 letih pod pokroviteljstvom svojega očeta, ki je bil prvi klarinetist sydneyskih simfonikov, kasneje pa je študij nadaljeval na avstralski šoli za film, televizijo in radio. Kot skladatelj je prejel številna priznanja tako na področju klasike kot na področju jazza. Za glasbo v filmu Babe je prejel nagrado avstralskega združenja filmskih kritikov in glasbeno nagrado APRA. Prejel je tudi priznanja za glasbo v filmih Antarctica (1993), Celluloid Heroes (1995), Children of the Revolution (1995) in The Edge.

JAY FRIEDKIN (montaža) je bil za svojo brezhibno montažo filma Babe nominiran za Oskarja. Njegova prva izkušnja s celovečernimi filmi je bilo vajeništvo pri montaži z Oskarjem nagrajenega filma Roberta Redforda Ordinary People, kjer je sodeloval z Jeffom Kanewom. Montiral je tudi več glasbenih spotov za zvezde, kot so Billy Joel in Francozinja Mylene Farmer.

MARGARET SIXEL (montaža) je v avstralski filmski industriji prisotna že 15 let kot montažerka zvoka in slike za dokumentarce, reklame in televizijske drame. Z dvojico Kennedy, Miller je sodelovala pri številnih projektih, med katerimi so Flirting, Damien Parer, Fragments of War, White Boys, Lorenzo's Oil In White Fellas Dreaming: 100 Years of Australian Cinema Georgeja Millerja.

BARBARA GIBBS (izvršna producentka) je ena najbolj izkušenih žensk v producentskih vodah avstralske filmske industrije. S Kennedyjem in Millerjem se je prvič povezala leta 1984 pri miniseriji The Cowra Breakout. Sodelovala je tudi pri filmih Johna Duigana The Year My Voice Broke in Flirting, Philipa Noyca Dead Calm ter večih televizijskih nanizankah in dokumentarcih.

RHYTHM AND HUES STUDIO (vizualni efekti in animacija) so poskrbeli za efekte v filmih Mouse Hunt, Speed 2: Cruise Control, The Nutty Professor, Batman Forever, Batman & Robin, Flight of the Intruder, Kazaam, Waterworld in Spawn. Leta 1995 so prejeli Oskarja za vizualne efekte v filmu Babe.

MILL FILM (vizualni efekti in animacija) je je bil ustanovljen leta 1990 kot prvo evropsko podjetje, ki se ukvarja s celostno digitalno postprodukcijo. Leta 1995 sta solastnika podjetja postala uspešna angleška režiserja Ridley in Tony Scott. Prva celovečerca Mill Film sta zato prav filma Ridleyja Scotta GI Jane in Tonyja Scotta Enemy of the State.

ANIMAL LOGIC FILM (vizualni efekti in animacija) so sodelovali že pri prvem filmu Babe in kasneje tudi pri njegovem nadaljevanju Babe: pujsek v mestu. Med njihovimi projekti so tudi filmi Face Off, Dating the Enemy, Black Rock, Cosi in Thank God He Met Lizzie.

Glasovi:

E.G. DAILY (Babe) je kot igralka nastopila v več kot petnajstih filmih, kot pevka in tekstopiska pa se je prebila na vrhove glasbenih lestvic. Med njenimi filmi so Pee Wee's Big Adventure, Dogfight, Valley Girl, Dutch, Streets of Fire, Fandango in Loverboy. Svoj glas je posodila številnim junakom filmov in risank: Rugrats, Eek the Cat, Duck Days, Duckman, Jungle Cubs, Problem Child, Lorenzo's Oil ter vlogi Froggie v The Little Rascals in Bam Bam v Kremenčkovih. Njen zadnji projekt je neodvisni film režiserja Dina Andreija Bobžs Video, kjer je nastopila v eni od glavnih vlog in napisala eno od skladb.

DANNY MANN (Ferdinand) je racmanu Ferdinandu posodil glas že v prvem delu filma Babe. Na velikem platnu se je Mann pojavil kot Percy v Pocahontas, Keltag v Baltu in v filmih Anastasia, Ferngully in Little Nemo in Slumberland. Nastopil je tudi v priljubljeni televizijski animirani nanizanki Stevena Spielberga Family Dog.

GLENNE HEADLY (Zootie) je nastopila v filmih, kot so 2 Days in the Valley, Bastard Out Of Carolina, Mr. Holland's Opus, Sgt. Bilko, Dirty Rotten Scoundrels, Mortal Thoughts, Dick Tracy, Making Mr. Right, Nadine in Eleni.

STEVEN WRIGHT (Bob) je eden najboljših sodobnih ameriških komikov, ki se pojavlja tako na televiziji kot v filmu. Debitantski album I Have A Pony mu je prinesel nominacijo za nagrado Grammy, leta 1989 pa je za svoj film The Appointments of Dennis Jenning prejel Oskarja za najboljši kratki film. Med filmi, v katerih je nastopil, so tudi So I Married An Axe Murderer, Rojena morilca, Mixed Nuts, animirani film The Swan Princess, Speechless, Obupno iščem Susan, Stars and Bars, Canadian Bacon in najnovejša Universalova komedija Half Baked.

JAMES COSMO (Thelonius) je škotski igralec, ki se je izkazal v fimih Mela Gibsona Pogumno srce, Douglasa McGratha Emma, Dannyja Boyla Trainspotting in Mika Figgisa Stormy Monday. Ob snemanju filma Babe: pujsek v mestu ni mogel zapustiti Londona, zato je Theloniusu v Avstraliji posodil glas kar prek telefonske linije ISDN.

NATHAN KRESS (Easy) kljub rosnim petim letom ni tujec v industriji zabave. Pojavil se je v številnih televizijskih in tiskanih reklamah, njegov glas pa je bilo mogoče slišati tudi v filmu Enemy of the State.

MYLES JEFFREY (Easy) ima šele osem let, a že tri leta igralskih izkušenj. Na velikem platnu je nastopil v filmih Face/Off, Odd Couple II, Jungle Book 2: Mowgli's Story in All Dogs Go to Heaven, na televiziji pa se je pojavil v CBS-ovi Early Edition in bil reden gost v nanizanki Beverly Hills 90210.