Asterix in Vikingi

Zgodba

To pa je dogodek! Galska vasica gosti poglavarjevega nečaka Fičfirixa. Asterix in Obelix imata nalogo, da modno suhljatega mladca prelevita v pravega možatega mišičnjaka. Čeprav deluje zelo samozavestno, je mladenič iz Parisiuma ena velika mevža. Intenzivno urjenje, ki mu bo podvržen, ga ne bo kaj prida spremenilo. Ravno takrat se strašni Vikingi izkrcajo v Galiji. Iščejo mojstra strahu. Kot jim je obljubil njihov modrec, jim bo prav on razodel, kaj je strah - čustvo, ki ga Vikingi ne poznajo - in jih naučil leteti, ker "strah daje krila". Toda strah in groza! Fičfirixa ugrabijo Vikingi, Asterix in Obelix ga pa morata najti, kakor vesta in znata. Medtem ko potujeta na Daljni sever, spozna njihov varovanec, ki so ga proti njegovi volji potegnili v sramotno zaroto, neustrašno mladenko Abbo. Spoznal bo, da lahko ljubezen deluje kot udarec s pestjo. Pravi trk kultur!

Na začetku je bil smeh

Galski junak Asterix se vrača v velikem slogu v risanki, ki združuje vrhunske animacijske tehnike z duhom stripa, ki sta ga ustvarila René Goscinny in Albert Uderzo. Kot pravi Uderzo: "Z Renéjem sva dostikrat rekla: Če sva že slabo plačana, se dajva vsaj zabavati. Zato sva sklenila, da bova v najin strip vnesla več humorja, kot je bilo takrat v navadi." In ustvarila sta like, ki kljubujejo času in raznim trendom - kot so Galci kljubovali Rimljanom.

Izvršna producentka Natalie Altmann razlaga, kako je nastal film: "Zavedeli smo se, da veliko stvari v Asterixovem svetu še ni bilo obdelanih in da je v zadnjih letih animacija skokovito napredovala. Projekt smo začeli na sila prijeten način: prebrali smo vse stripe o Asterixu in Obelixu. Iskali smo močno, univerzalno zgodbo. "Asterix in Normani" nam je še posebej prirasel k srcu. Ker so na svojih osvajalskih pohodih Vikingi prekrižarili celo Evropo, imajo neko vseevropsko, mednarodno razsežnost. Tudi strah je univerzalno čustvo. Z likom Fičfirixa se pa lahko poistovetijo tako mladi kot njihovi starši. Med pisanjem scenarija smo se obrnili na več studiev, ker nobeden ni mogel sam zadovoljiti vseh naših zahtev. K sreči sta dva režiserja, Stefan Fjeldmark in Jesper Moeller, odlično "začutila" projekt in znala prepričati Alberta Uderza. Tako smo se Galci združili z danskimi Vikingi, a naši medsebojni odnosi so bili veliko bolj prisrčni kot v filmu."

Režiser Stefan Fjeldmark pripoveduje: "Kot otrok sem sanjal o tem, da bi postal risar, zato sem prerisoval Asterixa. Spoznati Uderza je bila torej zame velika čast. Spremljal nas je med celotnim projektom in bil porok za kakovost našega dela."

Jesper Moeller pa dodaja: "Spominjam se, kako sem se počutil kot otrok, ko sem odprl strip o Asterixu. Prevzel me je ta veseli svet, očarala moč glavnih junakov, njihova življenjska radost, uživanje v preprostih rečeh. Počaščen sem bil, ko so me izbrali za ta projekt, in vesel, da lahko povrnem vsaj malo tistega, kar sem doživljal ob prebiranju Asterixa."

Stefan Fjeldmark nadaljuje: "Čeprav je Asterixov svet tipično francoski, ni omejen na njegovo rodno deželo. Čeprav sem Danec, sem zrasel z njim. V filmski ekipi nas je bilo pripadnikov več kot deset različnih narodnosti in vsi smo močno doživljali Asterixove pustolovščine. Uderzo in Goscinny sta ustvarila nekaj univerzalnega. Stripe o Asterixu in Obelixu so prevedli v 111 jezikov."

Scenarist Jean-Luc Goossens je za iztočnico vzel "Asterixa in Normane". Jasno mu je bilo, da absurdni humor, iskrive dialoge in besedne igre iz stripa ne more kar dobesedno prenesti v risanko. V filmu so ključni napetost, razvoj zgodbe, čustva in akcija. Zanj je bil največji izziv, kako zabaven strip spremeniti v akcijsko komedijo. Že takrat je zgodba obravnavala zelo moderne teme: položaj mladih, vlogo žensk, odnose med narodi. Ker strip nosi letnico 1967, je nekatere stvari posodobil: v filmu prenaša sporočila golob SMS (Sel Malih Sporočilix), Fičfirix je zdaj bolj raper kot rocker, neustrašni poglavarjevi hčerki je ime Abba, njeni mami, obsedeni z notranjim opremljanjem, pa Vikea. Kljub temu ni smelo biti prepada med stripovskimi junaki in njihovo filmsko upodobitvijo. Nad tem sta bedela Albert Uderzo in Anne Goscinny, ki nista sodelovala kot cenzorja, temveč kot dobrohotna svetovalca.

Izvršna producentka Natalie Altmann pripomni, da so se trudili za mednarodno obarvan humor, ki ne bi bil smešen le Francozom. Iskali so ravnotežje med bolj vizualnimi gegi, ki zabavajo otroke, in duhovitimi domislicami za odrasle.

Skladatelj originalne glasbe Alexandre Azaria priznava, da kot otrok ni bil navdušen za stripe. Šele zdaj je začel ceniti prefinjenost in humor Asterixovega sveta. Glasbo je razdelil na galski motiv in bolj vojaško obarvan vikinški zvok, ki odseva tudi veličastnost pokrajine, zlasti fjordov. Tudi ko so sami neresni, Vikinge spremlja silno resna glasba, kar jih naredi še bolj smešne. Imeli so srečo, da so glasbo lahko posneli v legendarnem studiu Abbey Road. Še ena glasbena zanimivost: prvo pesem v odjavni špici "Tous les secrets" (Vse skrivnosti) poje slavna Céline Dion. Kot pravi Natalie Altmann: "Pesem poje o ljubezni, ki leti čez vse meje in ovire in se odlično ujema z duhom filma."

Asterix in Vikingi je torej zmes humorja, akcije in romantike. Pri Tutatisu! Še en odmerek Asterixovega čarobnega napoja.