Kolosej
Film distribucije Blitz Film & Video Distribution

Artur in Minimojčki

animirano-igrana družinska avantura
Na sporedu od: 26.4.2007, Kolosej Ljubljana
10.5.2007, Kolosej DeLuxe Kranj
1h 42min / 102min
Leto: 2006
Država: Francija
Scenarij: Luc Besson in Céline Garcia
Režija: Luc Besson
Mladi Artur živi sam z babico in najraje posluša zgodbe o podzemnem kraljestvu malih bitij, ki skrivajo neprecenljiv zaklad. Ko Artur izve, da ju namerava neusmiljeni nepremičninski agent izseliti, se odloči poiskati zaklad. S pomočjo čarovnije, ki ga pomanjša, najde vhod v deželo Minimojčkov. Tam spozna lepo princeso in skupaj se odpravita na veliko pustolovščino, polno neverjetnih dogodivščin, grdih zlobnežev in prevar, toda prav najmanjšim junakom ponavadi uspejo največje zmage. V čarobni svet fantazije nas bo popeljal Luc Besson, režiser filmov Velika modrina, Nikita, Leon in Peti element.

Sinopsis

Kot vse otroke njegovih let tudi Arturja (Freddie Highmore) navdušujejo zgodbice za lahko noč, ki mu jih pripoveduje babica (Mia Farrow). Njegove sanje so polne neverjetnih izumov iz stare čarobne knjige – ta je pripadala Arturjevemu dedku, ki je pred štirimi leti skrivnostno izginil. Ko se odloči kar najpozorneje prelistati to nenavadno knjigo, Artur ugotovi, da mu je dedek zapustil sledi, ki vodijo do zaklada, skritega na dvorišču za hišo. Še bolj neverjetno pa je odkritje, da pod zemljo obstaja neviden svet, poseljen z miniaturnimi bitji, ki so premajhna, da bi jih videli s prostim očesom, imenujejo pa se Minimojčki. Desetletni Artur se odloči slediti poti svojega dedka, vstopiti v deželo Minimojčkov in raziskati deželo Sedem kraljestev. Toda da bi mu to uspelo, se mora tudi sam Artur pomanjšati in postati Minimojček!

Deček, ki vstopi v svet mikroskopsko drobcenih bitij – to je bila začetna ideja, plod dolgoletnega sodelovanja zakoncev Patricea in Céline Garcie, ki je navdihnila Luca Bessona za film. Preden je napisal scenarij, je Besson napisal in objavil knjigo Artur in Minimojčki, ki temelji na izvirni ideji Céline Garcie, z ilustracijami Patricea Garcie. Tej so sledila še tri nadaljevanja: Artur in prepovedano mesto, Artur in Maltazarjevo maščevanje ter Artur in vojna dveh svetov. Scenarij za film Artur in Minimojčki temelji na prvih dveh knjigah te otroške sage, ki je prevedena v 34 jezikov, samo v Franciji pa so je prodali več kot milijon izvodov.

Intervju s Céline Garcio, osebo, ki je dala idejo za Arturja in Minimojčke

Vizualna umetnica Céline Garcia že več kot dvajset let sodeluje s svojim možem Patriceom. Skupaj sta napisala stripe Allande, Les Fils de la Nuit in Le Chant des étoiles.

Od kod ideja za zgodbo o Arturju?

Ideja za knjigo je rezultat kombinacije mojih spominov iz otroštva, spominov iz otroštva mojega očeta in opazovanja mojega osemletnega sina. Kar tri generacije so bile torej osnova zgodbe o Arturju, nekaj vplivov pa je prišlo tudi od dedka, ki ga nisem nikoli poznala. Kot deklica sem si ga predstavljala kot neke vrste Ernesta Hemingwaya, zato sem to predstavo o avanturistu, ki ljubi Afriko, uporabila kot temelj za opis Arturjevega dedka.

Kaj pa Minimojčki?

Ko sem bila noseča, sva s Patriceom uživala v sprehodih po gozdu. Vem, da bo to zvenelo nekoliko neumno, toda nekega dne, ko so se skozi krošnje prebili sončni žarki, se mi je zazdelo, da sem za nekaj trenutkov zagledala čarobni svet. Ta prizor mi je ostal v spominu, spodbudil me je, da povem zgodbo o majhnem dečku, ki obišče ta svet. Res mi je všeč ideja o svetu, v katerem so otroci enako veliki kot odrasli, v katerem lahko nadzorujejo svojo usodo in v katerem lahko uresničijo vse, kar si zaželijo.

Kako je vse to pripeljalo do filma?

Ko je videl Patriceove slike in prebral moja besedila, nama je Luc Besson rekel, da želi po tem posneti film! Danes to mogoče zveni neverjetno, toda midva nisva bila prepričana in sva ga prosila, naj nama da nekaj časa za razmislek; nisva bila pripravljena. Nato pa sva pomislila, da je to enkratna priložnost, da vizijo svojega sveta pokaževa še drugim.

In potem?

Če sem iskrena, potem je postalo precej frustrirajoče, saj je od scenarija do trenutka, ko sva videla prve kadre, minilo pet let! Ko sem končno videla dokončan film, sem bila zaprepadena. Še vedno kar ne morem verjeti, da se vse to dogaja, da je film resnično posnet.

Sedem let produkcije v desetih točkah

1. Ideja

Leta 1999 sta se Luc Besson in koproducent Emmanuel Prévost odločila posneti film po risanki, ki jima jo je poslal Patrice Garcia. Že na začetku je Emmanuel Prévost predlagal, da bi za 3D animacijo najeli družbo BUF Cie, znano po vrhunskih posebnih učinkih.

2. Pilot

Leta 2001 so posneli kratek pilot filma, s katerim so testirali izvedljivost produkcije. V studiu St. Ouen blizu Pariza so zgradili prva prizorišča v naravni velikosti. Patrice Garcia je bil odgovoren za režiranje pilota, družba BUF Cie pa za 3D animacijo.

3. Studio

Leta 2002 je arhitekt Pierre Buffin našel lokacijo v Pantinu v okolici Pariza, kjer so se namestili osebje za animacijo in modelarji, dve leti kasneje pa so se priselile še ostale filmske ekipe.

4. 2D

Oblikovalci so delali tri leta, začenši leta 2002, da so ustvarili neverjeten filmski domišljijski svet.

5. Knjiga snemanja

Leta 2003 je Patrice Garcia dokončal knjigo snemanja, ključno stvar, ki je BUF-u omogočila, da razporedi sredstva in urnik za ustvarjanje 3D delov filma.

6. Liki

Leta 2003 so začeli 3D umetniki ustvarjati like, kar je proces, ki je v nekaterih primerih trajal vse do poslednjih mesecev produkcije.

7. Snemanje z igralci

Po zaslugi posebne tehnike snemanja, ki so jo zasnovali strokovnjaki iz BUF-a, je Luc Besson lahko uporabil svoje izkušnje z režiranja "v živo". Nato so te kadre računalniško obdelali in generirali 3D animirane like.

8. 3D modeli in prizorišča

Večina 3D prizorišč je plod sodelovanja med oblikovalci, ki so izdelali makete, in strokovnjaki za 3D animacijo, ki so jih fotografirali in računalniško obdelali.

9. Snemanje v živo

Spomladi 2005 je Luc Besson posnel dele z igralcema – Freddiejem Highmoreom in Mio Farrow. Konec leta so 3D animatorji zaključili nedodelano verzijo filma.

10. Postprodukcija

Leta 2006 so posneli glasove in glasbo. Film so zmontirali, uredili in pripravili za prikazovanje.

Intervju z režiserjem Lucom Bessonom

Spomladi 2005 je Luc Besson začel snemati prizore z igralci. Snemanje je trajalo šest tednov. Pomagali so mu asistentka Stéphane Glück, scenograf Hugues Tissandier, kostumograf Olivier Bériot in direktor fotografije Thierry Arbogast. Snemali so v Normandiji. "Iskreno verjamem, da je pomembno spoštovati in negovati otroka v sebi," je povedal Besson.

Ali menite, da je film Artur in Minimojčki svojevrsten hommage otroškemu svetu?

Vsekakor. Neki filozof je v svojem času rekel: "Otrok je človekov oče" (W. Wordsworth, op. prev.). Vse, kar znamo, smo se namreč naučili iz izkušenj v otroštvu. Zato mislim, da je treba spoštovati in negovati tega otroka v sebi. Zanimivo je opaziti, da so otroci globlje povezani z naravo in jo bolj spoštujejo kakor tako imenovani zreli odrasli.

Kako je Artur vstopil v vaše življenje?

Patrice Garcia in njegova žena Céline sta prišla k meni s predlogom za nadaljevanko o vilincih. Takrat sem prvič videl slike Arturja, čeprav mu takrat še ni bilo tako ime, in Minimojčkov. Navdušil me je njihov svet, toda ideja o nadaljevanki me ni pritegnila. Zato sem jima predlagal film. Njima se je to zdelo preambiciozno, zato sta hotela še razmisliti; razumljivo, saj film pomeni, da od nekega malega projekta preskočite na nekaj, pri čemer sodeluje 350 – 400 ljudi, obstaja pa tudi nevarnost, da se izgubi osebni pečat, kakršnega bi želeli dati celemu projektu. Na koncu sta vseeno pristala in skupaj smo se spustili v avanturo, ki je trajala celih pet let.

Kateri je bil prvi korak proti realizaciji?

Ko je padla odločitev o snemanju filma, sem poklical Emmanuela Prévosta, producenta, za katerega sem vedel, da ima veliko izkušenj z animiranimi projekti. Poznal ga je tudi Patrice Garcia, tako da smo vsi trije začeli intenzivno razmišljati o najboljšem načinu za realizacijo projekta. Nismo hoteli napraviti samo 3D filma, temveč smo ga hoteli posneti v kombinaciji z igralci. Tu je na prizorišče stopil še četrti "mušketir" – Pierre Buffin. Z njim sem sodeloval pri spotu za Madonno, ustvarjal pa je tudi posebne efekte pri nekaterih mojih filmih. On je vrhunski strokovnjak, in želeli smo, da bi bil cel projekt popolnoma evropski.

Kaj ste vedeli o animaciji, preden ste začeli delati na tem filmu?

Absolutno ničesar. Bil sem popolni začetnik, toda pristop je bil enak kot sicer – želel sem povedati zgodbo in napraviti dobre like. Torej isto kot v prejšnjih filmih. Način snemanja pa je bil popolnoma drugačen, saj nisem bil režiser za kamero, temveč režiser 200 ljudi, ki sedijo za računalniki. Iz tehničnega vidika je bila to zame popolnoma nova izkušnja, toda to je vendarle film, v katerem režiser uporablja drugačno tehniko, ne pa film, v katerem se tehnik trudi režirati.

Kakšen je bil vaš pristop k uporabi teh novih tehnik? Ali ste že kdaj prej razmišljali o tem, da bi posneli film v 3D tehniki?

Genij Pierre Buffin si je zamislil poseben sistem, ki omogoča, da brez težav snemate gibe igralcev, kar mi je dalo svobodo režije, kakršno sem želel, nato pa sem ta material predal animatorjem. Nisem jim vsak dan visel za vratom, saj so sami tako ali tako že predobri v svojem poslu. Kar se tiče 3D animacije, je na vodilnem položaju Pixar, sledi pa mu DreamWorks. Namesto da bi stopil na njuno ozemlje, sem pomislil, da bi bilo bolj zanimivo napraviti nekaj novega, česar ni naredil še nihče. Ta film kombinira like, napravljene v 3D tehniki, in 3D prizorišča, ki temeljijo na dejanskih modelih – zares smo na primer zgradili tiste čudovite gobe, ki jih lahko vidite v filmu! To ta film dela zares poseben in to je naš način, da smo konkurenčni, čeprav smo v primerjavi z omenjenima studiema majhna družba.

Kolikšen je bil proračun tako velikega projekta?

65 milijonov evrov je veliko denarja, toda prvi dve leti smo sami financirali njegovo nastajanje. Praktično nemogoče je potencialne partnerje prepričati, da investirajo v projekt, katerega realizacija bo trajala pet let, samo na osnovi slike in prepričevanja, da bo stvar izpadla sijajno. Dokler jim ne pokažete česa konkretnega, je zelo težko. Na srečo mi je po dveh letih dela, zahvaljujoč prvim kadrom, ki smo jih posneli, večina tujih vlagateljev, s katerimi redno sodelujem, izkazala zaupanje, kar nam je bilo v veliko pomoč, pridružil pa se nam je tudi ATARI s svojimi strokovnjaki.

Ali ste že takrat doumeli velikost celotnega projekta?

Na srečo nisem imel pojma. Mislil sem, da bom moral vložiti kakšni dve, ne pa pet let svojega življenja! Po dveh letih dela in praktično nikakršnih rezultatih sem postal nekoliko malodušen. Očitno je Pierre Buffin to opazil, saj mi je teden dni kasneje pokazal prvih nekaj sekund filma.

Ali ima Artur veliko vaših lastnosti?

Približno 50%. Številni otroci so doživeli ločitev staršev ali neko izgubo v družini, ampak to je vedno travma. Tudi sam sem preživel nekaj podobnega, kar je name napravilo globok vtis; to je opazno v najbolj čustvenem delu filma. Nekaj mene je tudi v Seleniji, nekaj v Betamečeju in nekaj celo v Maksu! Skozi zgodbo o Arturju se na neki način pogovarjam s svojimi otroki; drugače me ne poslušajo, če pa govori Artur, jim to pomeni veliko več.

Koliko vpliva ste imeli na videz likov?

Vpliv ni prava beseda. Patrice Garcia in njegova izvrstna ekipa so dali veliko predlogov, jaz pa sem, kot kapetan ladje, odločil, v katero smer bomo šli in sprejel končno odločitev.

Ali se to nanaša tudi na Selenijo, kateri je, kot se zdi, posvečena posebna pozornost?

Da, ona je bila naša največja nočna mora. Večina likov, na primer Kralj in Betameče, je bila končana do konca drugega leta produkcije, Selenija pa se je neprestano spreminjala cela štiri leta. Vedno je bilo treba dodelati še kakšno podrobnost … Res je prava princesa!

Kako ste se lotili izbire igralcev za prizore v živo? Kako ste izbrali Freddieja Highmorea, ki je zelo impresiven igralec za svoja leta?

Artur je trilogija, zato smo razmišljali tudi o nadaljevanju. Ko razmišljate o ljudeh, s katerimi bi si želeli sodelovati, upoštevate ne samo talent, temveč tudi njihove osebnosti. S tega vidika sta bila Freddie in Mia popolna – oba imata tako talent kot osebnost. Proces izbiranja igralcev je bil precej moreč in je vključeval lete na relaciji Francija – Velika Britanija – Amerika. Na koncu se nisem mogel odločiti med dvema angleškima in dvema ameriškima otrokoma. Nato pa sem pogledal film Čarli in tovarna čokolade in se takoj odločil – našel sem nekoga zelo posebnega. Nekaj takega se mi je zgodilo že drugič – prvič z Natalie Portman, ko je bila stara 11 let.

Mia Farrow je nekako nepričakovana izbira ...

Redko najdeš igralko, ki je sprva igrala romantične junakinje, nato matere in zdaj babice. Mia je tako prijetna, obožuje otroke in rada bere zgodbice. Glede nje nisem bil v dvomih.

V filmu pa je tudi nekaj zelo prestižnih glasov …

Težko je bilo najti zvezde, ki svojega glasu še niso posodile v kakšnem animiranem filmu. Hotel sem, da Snoop sinhronizira Maksa, saj obožujem njegovo osebnost in glasbo. Ko je videl risbo Maksa, je takoj pristal. Nato sem povabil k sodelovanju še nekaj drugih umetnikov. Madonna, ki jo poznam že od prej, je bila hitra in učinkovita kot vedno: poklical sem jo; pristala je; posneli smo njen del. Kar pa se tiče Davida Bowieja, on je čisti genij in krasno je bilo delati z njim.

Intervju s producentom Emmanuelom Prévostom

Emmanuel Prévost in Luc Besson sta se spoznala med snemanjem Petega elementa leta 1992.

Kako je v vaše življenje vstopil Artur?

Luc mi je ta projekt prvič omenil leta 1999, ko sva sodelovala pri distribuciji filma Exit. Pokazal mi je risbo lika, ki je bil videti kot vilinec, in me vprašal, kaj menim, Prepoznal sem sliko z božične čestitke, ki mi jo je poslal Patrice. Nato mi je pojasnil, da bi radi skupaj posneli film.

Kaj je bila največja težava glede financiranja filma? Katere tehnične inovacije ste razvili?

Vse moje izkušnje z animacijo so mi pravile, da bo takšen film zelo drag. Imeli smo dve možnosti: napraviti oddelek za animacijo, kakršen je DreamWorks, in razviti lastno tehnologijo, z vsemi spremljajočimi problemi, ali pa najti partnerja, ki že ima tehnologijo in nam jo bo dal na razpolago. To se mi je zdela veliko boljša ideja in takoj sem se spomnil strokovnjaka za posebne učinke Pierrea Buffina. Hitro sva se sporazumela glede snemanja pilota, ki ga je je financiral Luc. Glavna inovacija pa je bil naš pristop. Prvič je animirani film režiral človek, ki sicer snema filme z igralci, zato je bilo treba ustvariti nekakšno povezavo med tema svetovoma.

Kako to, da ste se odločili izdelati makete prizorišč?

Tega se je spomnil Patrice Garcia. Sprva je želel, da bi film izgledal popolnoma enako kot risba, ki mi jo je pokazal. Ampak Luc je želel, da bi otroci zares verjeli zgodbi; da bi po ogledu filma odšli na dvorišče in dvignili kamenček, prepričani, da se pod njim skriva Minimojček. Film Artur in Minimojčki se popolnoma razlikuje od katerega koli drugega kdaj koli posnetega animiranega filma. Doseči to izvirnost je bil moj največji izziv.

Intervju z režiserjem za računalniško animacijo Pierreom Buffinom

Pierre Buffin je že več kot 20 let na čelu BUF Cie, ene vodilnih družb za posebne učinke.

Kako je ta projekt prišel do družbe BUF Cie?

Slišali smo, da Luc Besson pripravlja animirani film. Ko smo videli pilota, smo začeli razmišljati o realizaciji filma. Prva težava je bilo zagotoviti potreben čas in denar. Imeli smo tehnologijo, za katero smo vedeli, da lahko z njo posnamemo nekaj minut filma, vprašljivo pa je bilo, ali nam bo uspelo napraviti uro filma enake kakovosti od začetka do konca, saj je to zelo velik projekt. Nato pa smo ugotovili, da razlika niti ni tako velika. Recimo, da znate upravljati čoln. Če vas nekdo postavi za kapetana letala, princip v bistvu ostaja isti, le da morate reagirati hitreje in bolj zgodaj.

Kako ste oblikovali ekipo? Zakaj ste angažirali tako mlade umetnike?

Nismo se zgledovali po ameriškem modelu. Umetniki, ki izhajajo iz francoskih šol, obladajo vsa filmska opravila – od ustvarjanja knjige snemanja, modeliranja, animacije, mapiranja tekstur … veliko bolj vsestranski so. Zato smo film razdelili na sekvence, vsaka skupina pa je neko sekvenco obdelovala od začetka do konca. Naše delo je bilo zagotoviti izenačeno kakovost. Kar se tiče mladih, pa nismo imeli izbire. V Franciji preprosto ni bilo dovolj animatorjev, poleg tega pa je le malo ljudi poznalo našo programsko opremo, saj smo jo razvili v BUF-u. Zato smo k sodelovanju pritegnili mlade, zagnane in nadarjene umetnike.

S katerimi težavami ste se srečevali?

Številne stvari, na primer naravo in izraze na obrazih, je težko ustvariti v 3D animaciji … To pravzaprav ni težava, toda nekatere stvari vzamejo več časa, na primer vdahniti liku življenje.

Menda je bila najzahtevnejši lik Selenija …

Dokončali smo jo šele januarja, ko je bil film že skoraj končan! Kolikor bolj stiliziran je lik, toliko preprostejšo osebnost ima in lažje ga je animirati. Darkosa in druge negativce smo hitro "zadeli". Selenija je kompleksnejša; pa še punca, torej mora biti tudi zapeljiva. To je še bolj zapleteno.

V katerem trenutku lahko rečete, da je neka slika dokončana?

Prav to je glavni problem našega posla. Nikoli ni končan. Vsak kader je mogoče izboljšati, toda za en sam kader, ki traja le četrtino sekunde, lahko porabite tudi mesec dni. Od tega lahko znorite. Na srečo smo bili omejeni s časom in proračunom.

Če se ozrete na celoten projekt iz današnje perspektive …

Najbolj pomembno nam je bilo napraviti film, ki bo izstopal in bo nekaj posebnega. Uvideli smo, da je mogoče posneti enako kakovosten film z drugačnim pristopom in z metodami, ki so drugačne od metod ameriških studijev. To je največje zadovoljstvo, ki mi ga je prinesel ta projekt. Poleg tega pa smo ga napravili drugače, hitreje in ceneje, kot smo predvideli!

Intervju z igralcem Freddiejem Highmoreom (Artur)

Šele 13 let mu je, pa je že igral v filmih, kakršna sta V iskanju dežele Nije in Čarli in tovarna čokolade ter sodeloval z uglednimi režiserji, kakršni so Tim Burton, Jean-Jacques Annaud (Brata), Ridley Scott (Čudovito leto) in zdaj tudi Luc Besson (Arthur in Minimojčki).

Kaj si vedel o Arturju pred tem filmom?

Že prej sem prebral knjige, nekatere dele tudi v francoščini. Zelo mi je bila všeč dežela Minimojčkov. To je tisto, v kar si želijo verjeti vsi otroci: majhen svet, skrit v travi, kjer se lahko pogovarjaš z živalicami in postaneš njihov prijatelj … Artur mi je blizu. Vsekakor je bilo lepo igrati tako nesebičen lik! Edina Arturjeva pomanjkljivost je to, da nikoli ne premisli, preden kaj napravi.

Ali pred snemanjem vložiš veliko truda v vlogo? Ko igraš, je videti zelo spontano …

Pred začetkom snemanja veliko razmišljam o liku: kakšen je njegov značaj, kako se oblači, kaj ima rad. Tako dobim občutek, da že pred snemanjem lik dobro spoznam.

Kako bi opisal Lucov način dela?

Dela zelo predano. Mislim, da vsi režiserji vedno stremijo k še boljšemu. Ko smo končali snemanje, je Luc odšel in poskušal doseči še boljši rezultat v animaciji. Zato je film odličen – deloma zaradi Mie in mene, v glavnem pa zaradi Luca.

Kako je bilo delati z Mio Farrow?

Mia je točno takšna, kakor si predstavljate idealno babico. Toliko zgodb lahko pove – poročena je bila s Frankom Sinatro, in bila je zraven, ko so Beatlesi snemali svoje pesmi!

Kako so ti kot mlademu gledalcu všeč animirani deli filma?

Prepričan sem, da bo najmlajšim všeč predvsem to, da so Minimojčki visoki le dva milimetra in jih ni mogoče videti s prostim očesom. Vsi otroci si bodo želeli, da bi jih imeli tudi na svojem dvorišču. Ko ga gledate, vas film dobesedno potegne v svoj svet in preprosto želite si verjeti, da ti drobceni stvori pod zemljo zares obstajajo. Noro!

Intervju z igralko Mio Farrow (Arturjeva babica)

Nepozabna vloga Mie Farrow v filmu Rosemaryjin otrok (1968) ji je zagotovila status zvezde. Skoraj deset let je bila žena in muza Woodyja Allena, njuno dolgoletno sodelovanje pa je zaznamovalo pomemben del ameriške kinematografske zgodovine. Ta film ni igralkino prvo sodelovanje s francoskim režiserjem: leta 1972 je igrala v filmu Clauda Chabrola Doktor Popaul.

Pravo presenečenje vas je videti v delno animiranem filmu. Kaj vas je prepričalo, da ste sprejeli to vlogo?

Razlogi so trije: Luc Besson, Luc Besson in Luc Besson. Navdušile so me slike, ki mi jih je pokazal, kmetija pa me je spomnila na mojo hišo v Connecticutu. Čutila sem tudi globoko povezanost z likom babice, ki živi sama in skrbno vzgaja svojega vnuka. To je nekaj, kar res dobro razumem, saj sem mati samohranilka.

V filmu lahko občutimo bližino med vami in Freddiejem ...

Zelo sva se zbližala. Že pred snemanjem sva nekaj časa preživela skupaj, hodila sva v restavracije in raziskovala normandijske plaže. Freddie je odličen igralec in zabaven za družbo. Sploh nimate občutka, da delate z otrokom.

Kaj menite o mešanju igre in animacije?

Ne spremljam ravno preveč animiranih filmov, zato me je zanimalo, kako bo vse skupaj izgledalo. Moram reči, da je rezultat zares čaroben: liki so videti tako resnični! Ne vem veliko o tehničnih vidikih, sama komajda znam uporabljati digitalni fotoaparat, toda ne preseneča me, da je ustvarjanje takšnih čudes trajalo več let …

Prizorišča in liki: tri leta oblikovalskega dela

Oblikovalska ekipa je bila zbrana, še preden je bil končan scenarij. Njeno jedro sta bila Patrice Garcia in Philippe Rouchier, ki sta leta 2001 ustvarila pilota. Leto dni kasneje sta se jima pridružila umetnika Nicolas Fructus in Georges Bouchelaghem in skupaj so ustvarili svet filma Artur in Minimojčki. Zamisliti so si morali celoten svet, izhajali pa so iz osnovnih predpostavk o miniaturnih bitjih, ki živijo pod zemljo, dečku, ki bo vstopil v njihov svet, in zlem čarovniku. Treba se je bilo odločiti, kakšni bodo Minimojčki, kako se bodo premikali, kako oblačili, kakšne so videti njihove hiše … Imeli so popolno svobodo in napravili so gomilo skic. Čez nekaj časa je Luc izbral smer, v katero naj bi vse skupaj šlo, nato pa je bilo treba risbe "le" še prilagoditi scenariju.

Intervju s Patriceom Garcio, ustvarjalcem sveta minimojčkov in umetniškim direktorjem

Patrice Garcia je avtor stripov, v svetu filma najbolj znan po posebnih učinkih, z Lucom Bessonom pa je prvič sodeloval leta 1992 pri filmu Peti element. Patrice in njegova žena Céline sta bila prvi člen v verigi, ki je pripeljala do nastanka filma Artur in Minimojčki.

Kako so nastali Minimojčki?

Raziskoval sem, kakšne učinke lahko dosežem s slikanjem vilincev z vodenimi barvicami in dodajanjem koščkov tkanine. Postopoma so liki dobivali svoje oblike, Céline pa je dodala zgodbo o Arturju. Oba sva bila vedno navdušena nad svetom vilincev, ta se je pojavil tudi v prvem stripu, ki sva ga napravila skupaj.

Kako ste napravili pripravljalne risbe?

Ekipo grafikov smo zbrali že preden je bil zaključen scenarij, saj jim je za delo zadoščalo ogrodje zgodbe. Dal sem jim prve risbe in vrgli so se na delo. Pomembno je bilo ustvariti svet, ki bo funkcioniral, iz tega pa so nastali okolje in liki – podobno kot pri sestavljanju sestavljanke. Največ sprememb je doživela Selenija, pa tudi Artur je zdaj drugačen kot v pilotskem projektu.

Ki ste ga režirali vi ...

Res je. Morali smo preveriti izvedljivost teh animiranih likov in rezultat je bil zelo pozitiven.

  • 225 ljudi je delalo na lokaciji v Pantinu. Za vse je bil to prvi animirani film v življenju,
  • za 200 izmed njih pa tudi sploh prvi posel v življenju.
  • 27 mesecev je trajalo, da so posneli vse animirane prizore.
  • 20 milijonov kadrov je bilo treba posneti za dokončanje filma.
  • 60.000 delovnih dni (oziroma 273 let) dela je bilo vloženih v film.

Intervju: Eric Serra, avtor glasbe za film

Luc Besson je povabil svojega rednega sodelavca Erica Serro, da napiše uvodno glasbo za film Artur in Minimojčki.

Kakšno glasbo je Luc želel v tem filmu?

Želel je čudovito simfonično glasbo, ki bi spominjala na velike avanturistične filme, kakršni so Gospodar prstanov, Indiana Jones in Vojna zvezd. Glasba je morala biti čudovita, veličastna in čarobna, in to istočasno! Luc me je spravil ob živce s svojim vztrajanjem, naj ne skladam med gledanjem filma, kar sicer vedno počnem. Deset minut glasbe sem že skladal po tej metodi, a Lucu ni bila všeč. Bil sem precej šokiran, saj sem bil prepričan, da sem zadel bistvo. Nato me je prosil, naj skladam brez gledanja. Poznam ga že dolgo in ponavadi ima, ko ga prešine takšna nora ideja, dobre razloge za to. Malo me je grabila panika, nato pa sem napisal veliko različnih skladb v razponu od takšnih z akcijskim prizvokom do romantičnih in napetih … in Luc je bil navdušen. Če glasba dobro zveni tudi brez filma, potem namreč mora biti dobra. Na koncu pa je uporabil tudi tistih deset minut, za katere je trdil, da mu niso všeč.

Ali je glasba za ta film posebna še v katerem drugem smislu? Ali je na skladanje kaj vplivalo dejstvo, da gre za animirani film?

Prvič po dolgem času sem skladal za cel orkester – za godala, pihala, trobila in tolkala. Da bi dosegel zares čaroben zvok, sem vključil tudi pevski zbor, tako da imamo na nekaterih delih skupaj 96 glasbil in 40 pevcev. Dejstvo, da gre za animirani film, me je dodatno navdihnilo, da ustvarim sanjavo glasbo. Film se v veliki meri naslanja na glasbo, le nekaj sekund je brez nje.

Ali ste čutili dodaten pritisk, ker so pri filmu sodelovali tudi glasbeniki kot David Bowie?

Kar se tiče Bowieja, vsekakor! On je umetnik, kateremu sem se vedno čudil, pravi genij! Njegov glas je tako muzikaličen, da stavki, ki jih izgovarja, zvenijo skoraj tako, kot da bi pel. Želel sem, da moja glasba še poudari to naravno muzikaličnost njegovega glasu. In silno sem si želel, da bi mu bila glasba všeč in da bi mi to tudi povedal. Maltazarjeva tema je bila pravzaprav zadnja, ki sem jo napisal. Izvajal sem velik pritisk na samega sebe in sem si jo pustil za konec, zato pa sem bil na koncu zelo zadovoljen z rezultatom.

Ali Vas je po vseh filmih, pri katerih ste sodelovali z Bessonom, presenetilo videti njegov prvi animirani film?

Presenečenje je bilo prav to, da je tako očitno, da je film nezamenljivo Lucov. Film je krasen in vsakič, ko ga gledate, odkrijete kaj novega. Prepričan sem, da bo kot Velika modrina – ljudje ga bodo hoteli gledati vedno znova!

Oblikovanje zvoka

Izkazalo se je, da je oblikovanje zvoka v filmu za karakterizacijo in realističnost animiranih delov izjemno pomembno. Film kombinira tako veliko zvokov in glasbe, ekipa za zvok pa je bila tako majhna, da je oblikovanje zvočne podobe filma Artur in Minimojčki trajalo 18 mesecev, medtem ko pri običajnih filmih traja 15 tednov.

Prva težava, s katero se je soočil oblikovalec zvoka, je bila glasnost. Če ste visoki le nekaj milimetrov, bo padec navadnega zobotrebca verjetno zvenel, kot da se je porušilo ogromno drevo. S pomočjo zvoka je bilo treba poudariti razliko med različnimi vrstami okolja – svetom ljudi, svetom Minimojčkov in Nekropolisom. Nič manj pomembno ni bilo oglašanje raznoraznih stvorov. Kako na primer kriči stonoga? Kako zveni premikanje deževnika?

Posebno pozornost je oblikovalec zvoka Alexis Place posvetil zvoku, ki ga proizvajajo komarji: "Najprej smo posneli glasbila, ki proizvajajo zvoke, podobne tistemu, ko pihnete v list, toda rezultat ni zvenel preveč prepričljivo. Zato smo dodali zvoke avtomobilskih in letalskih motorjev, ki smo jih obdelali in razdelili, nato pa smo dodali še zvok čebele, ujete v steklenici. Morali smo najti najbolj dinamično kombinacijo zvoka. Vedno smo si prizadevali sami posneti karseda veliko različnih zvokov, namesto da bi uporabljali obstoječe zbirke zvokov."

Glasovi: creme de la creme

Luc Besson je povabil mednarodne glasbene zvezde, naj glavnim likom posodijo svoje glasove. Uspelo mu je zbrati prestižno ekipo uglednih umetnikov, ki so že imeli izkušnje s filmom.

Madonna (Selenija) je med najvidnejšimi izvajalci pop glasbe že od leta 1984 in odličnega prvega hita Like A Virgin. Vsestranska in vedno pred časom je že na začetku kariere vstopila tudi v svet filma. Leta 1985 je ob Rosanni Arquette igrala v filmu Desperately Seeking Susan. Igrala je tudi v filmih Who's That Girl?, Dick Tracy, Dangerous Game (Abel Ferrara) in Evita (Alan Parker); za vlogo v slednjem je dobila zlati globus. Leta 1997 je igrala v romantični komediji Odplavljena, ki jo je režiral njen mož Guy Ritchie.

David Bowie (Maltazar) je glasbeni genij, brezčasna ikona in nepozabni Ziggy Stardust. Redno sodeluje pri filmskih projektih, med katerimi so Zadnja Kristusova skušnjava, Labirint, Srečen božič, gospod Lawrence, Cat People in The Predators s Catherine Deneuve. Kultnemu umetniku so na podelitvi grammyjev leta 2006 podelili nagrado za življenjsko delo.

Snoop Dogg (Maks) je kralj gangsta rapa in varovanec Dr Drea, s katerim je posnel kultni, trikrat platinasti, najbolje prodajani rap album v zgodovini, Chronic. Status zvezdnika in top lestvice je osvojil že s svojim prvim albumom Doggystyle. Poleg tega, da je Maksu posodil glas, je njegov poseben način gibanja animatorjem služil kot osnova pri ustvarjanju tega po naravi "kulerskega" lika. Pred tem se je Snoop pojavil že v filmih Baby Boy ter Starsky in Hutch.

Ostali člani filmske ekipe

Umetniški direktor Philippe Rouchier je leta 1991 diplomiral na Ecole Emile Cohl. Kariero je začel kot ilustrator za oglase, nato pa je prešel na animacijo. K projektu je pristopil leta 1999.

Scenograf Hugues Tissandier je sodeloval z Bessonom že pri filmu Ivana Orleanska, ki mu je prinesel nagrado césar. Pri tem velikem projektu sta spet združila moči. Tissandier je bil zadolžen za to, da se animirani in stvarni svet spojita v edinstveno celoto.

Naloga nadzornika digitalne animacije Geoffroya Niqueta je bila definirati produkcijske tehnike in metode. Skrivnost obvladovanja tako velikega projekta po njegovem mnenju tiči v dobri organizaciji in vsestransko nadarjenih ustvarjalcih.

Komentarji

27.3. 2007 ob 20:51

O uau:) Hud trailer. Sam da ne bojo šli sinhronizerat!

— Nekdo
11.4. 2007 ob 12:56

Jaz imam zelo rada animirane filme, bolj kot filme nasploh. ampak taka škoda je, da moram vse čakat na DVD, ker je vse sinhronizirano v Ljubljanščino... Res škoda, da mi malo strejši ne moremo videti tega v kinu, ker je slika neprimerno boljša in se renderji lepše vidijo. Škoda, d avse uničijo... res. ... Koliko sem sišala bodo sinhronizirali v Ljubljanščino tudi The BEE movie od J. Seinfielda - ki sploh ni za otroke... jojoj - prava groza kaj delajo.

— Maja
14.4. 2007 ob 15:18

nevem kako bi lahko povedala kako lep je ta film in komaj čakam da bo v kinu !

— liza
19.4. 2007 ob 13:05

mogoc je ok

— lucija
25.4. 2007 ob 15:12

mislim da je to zelo dober film ceprav ga se nisem gledala.pomojem je vreden ogleda!!veliko veselja ob gledanju!!

— evchy$*$
25.4. 2007 ob 15:17

ta film je najboljsi na celem svetu!! tisti ki si se ga niste ogledali pohitite ker je ful col!!!res

— nekdo***
26.4. 2007 ob 9:01

to je najboljši film kar sem jih gledal!

— matevž
28.4. 2007 ob 15:32 zvezdica

Se še spomnite, ko ste šli v kino gledat kakšno priljubljeno Disnyjevo risanko, risanko narejeno ročno, ne popeljano skozi računalniški monitor kot ostale? Ja, zagotovo ste, saj je bil to eden izmed lepših trenutkov, ki jih zagotovo nikoli ne boste pozabili. Zdaj nam take spomine odpirajo Minimojčki. Mali vrtni palčki, ki izgledajo kot lutke, pa to niso, saj je kljub vsemu to le animacija. Ampak je tako dobra, da ji začnemo verjeti in ji verjamemo do samega konca. Sicer ne tako izvirna zgodba je prava paša za oči in ušesa ... Mogoče celo za usta če si ob Minimojčkih v Koloseju privoščite še Mega Pokovko ali kokakolo. Freddie Highmore, tako kot v Čarliju in tovarni čokolade, vlogo izpelje odlično in nezamenljivo, tako da se zdi, kakor da bi tudi on sam kmalu postal lutka. Skratka - Artur je Fižolček, ki ga tokrat ne pomanjšajo mravlje, ampak čudežna-LOTRska-harr ypotterjevska-pirate softhecaribbeanska bitja. Rezultat vsega je film, ki premore čustva in premore učinek časovnega stroja, ki nas popelje v naše otroštvo. Otroštvo polno lepih risank.

— Dejan
28.4. 2007 ob 18:11

A je film sinhroniziran v slovenščino al ne

— Mirko
29.4. 2007 ob 19:50

Mene še vedno zanima če je to sinhronizirano v slovenscino?

— Dejan
29.4. 2007 ob 21:01

najboljši film-risanka kar sm jih vidu!!!morte ga vidt vsi!

— kekc
30.4. 2007 ob 12:24

hudo

— haha
30.4. 2007 ob 21:46

Čudovit film, ki ga bo večina ljudi prezrl. Splača pogledat!!

— Danilo
2.5. 2007 ob 10:42

Lepo bi bilo, če bi bilo poleg animiranih filmov navedeno tudi ali so sinhronizirani (če so), pa tudi, da niso sinhronizirani. Kak živ človek na telefonu pa tudi ne bi bilo napačno.

— Primož
2.5. 2007 ob 20:46

Alo kaj ni knjige NAPISAL Luc Benson? ker tisto knjigo ko sem jo jas brala je pisalo da jo je ON napisal. če kdo ve naj mi sporoči HVALA

— Lane da Vinci
2.5. 2007 ob 20:52

kaj trailerji so vbistvu reklame??? Mislim za filme in animacije pa vse drugo saj vem da je trailer tut vrsta tak kot komedija ampak se mi tak zdi ... pa saj ne ven (zato pa sprašujem) tnx za odgovore

— Lane da Vinci
3.5. 2007 ob 6:54

Sam men je ta trailer zlo zlo smotan

— skaly
4.5. 2007 ob 10:21

Včeraj sva šla gledat in 100% uživala. Še bolj zato, ker sva bila v dvorani čisto sama in ni noben gušil s tečnim in iritrajočim žretjem kokic, ki ponavadi uniči vzdušje filma. No iz kina sva šla z nasmeškom saj tako lepe zadeve že dolgo nisem videla. No knjiga je napisana že kar nekaj časa nazaj - tako, da je Harry Potter z besedno M - kopiral to knjigo.. :)

— Maja
8.5. 2007 ob 17:32

Film je ful dobr ampak me moti k pol knige manka

— Kim
11.5. 2007 ob 18:26 zvezdica

Ta film ja ena najboljših film-animacij kar jih poznam, polna komedije (sam more bit angleško) in veliko je takih prizorov ki ti povzročijo mravljince od epskega načina prikaza in izgovorjenih besed. Zelo malo je takih filmov ki imajo vsaj nekaj tako veličastnih prizorov ki ti poženejo kri in ti prikažejo legende in dokotke take kot bi morali biti, da si zaželiš da bi sam doživel kaj takega, vznemirljivega in mogočnega nenavadnega in posebnega. In ta film te za tistih 102 minut ponese iz vsakdanjika nekam kamor lahko le sanjaš.

— Fan
16.5. 2007 ob 6:41

Arthur in Minimojčki, to je že dolgo časa po knjigarnah in knjižnicah kot knjiga, pa saj to veste. Vendar je bila ta knjiga ko sem jo prebral bolj otroška, kot pa da bi bila namenjena tudi starejšim. Moram pa dodati, da so me nekateri deli knjige prijetno presenetili in da je knjiga sama - ne zgodba, ampak način pisanja - napisana odlično! Vendar je tole film, in nebi bilo prvikrat, da bi režiser uničil čar knjige oziroma ji ga še malo dodal! Na podlagi odlomkov iz filma pa mislim, da je animacija speljana odlično in si bom šel film ob prvi priliki ogledat.

— Gregor
21.5. 2007 ob 12:13

Zanimivo

— izakp
24.5. 2007 ob 20:17

GDAJ GA BOJO PRENASAL NA TV1! FUL MI JE USEC PIKACU K UNE STRELE PUSILJA IZ SEBE

— LJUBITELJ
27.5. 2007 ob 13:08 zvezdica

Šmorn. Luc Besson, ki zadnja leta postaja sinonim za hitro potrošno robo, kjer francoski filmi zelo slabo kopirajo ameriške uspešnice, je svojega Arthurja pripravljal vrsto let. Bil je njegov sanjski projekt. Film, s katerim naj bi se od sedme umetnosti poslovil kot režiser. Mešanica risanke in igranega filma, kjer so mu za ameriške kinematografe dali cel kup zvezdniških glasov, za nemške pa celo pevko Neno. Žal je rezultat porazen. Dolgočasen, premalo zanimiv in čudaški šmorn, ali če hočete, zažgana palačinka, ki kot za šalo upraviči Bessonov sinonim filmarja, ki zadnja leta ustvarja le potrošno robo in kopira ameriške uspešnice. Zgodba o dečku, o še eni Alice, ki odkrije čudežno deželo in za razliko od nesrečne punčke iz Favnovega labirnita nima višjih ciljev. Le pomoč teti (Mia Farrow), ki ji hočejo upniki vzeti hišo. Trapast film, kjer ni simpatično prav nič. Niti okrogli dlakavci, ki se pripopajo z usti.

— iztok gartner
27.5. 2007 ob 15:26

najbolj carski film na svetu

— alisa
29.5. 2007 ob 16:24

mene zanima če je film za ga it gledat pa cim prej odpiste!!

— artur in minimojčki
1.6. 2007 ob 21:06

jaz ga grem ju3 gledat pa nevem ce se splaca prosim da mi eden odgovori cim prej

— artur in minimojcki
23.6. 2007 ob 12:10

ta film je ql

— maruša
8.7. 2007 ob 22:48

prebral sem že knjigi po katerima je bil posnet film in če je film tako dober je perfekten enostavno odlično

— gapi
6.11. 2007 ob 15:44

Hey, minimojčki in Artur so fuuulll cool.Najprej sm prebrala use knjige pol pa še gledala film! pozdrav Ana!

— Ana
13.9. 2008 ob 14:50

Gledat bi ga šla le, če bi bil v Nemški sinh. =)

— svoboda_94
22.2. 2009 ob 0:00

Super film/risanka. Povna pričakovanj in zanimivosti.
A obstajajo nadaljevanja?????

— Urška
23.7. 2009 ob 16:39

film je dober ampak osebe so pa čis mem.prebru sm use knjige pa so bli opisi daleč od tega.tisti so nardil čis en drug film.

— en že
24.7. 2009 ob 18:51

dobr film ampak res škoda da niso delal enga pa po enga in tako so pol spustil.
upam da bo kmal nadaljevanje.

— Slovak
8.12. 2010 ob 19:28

men je tolk ful cool, sam mogl bi bt nadljevanje, k se tko konča, d nek še prčakuješ... NADLJEVANJE ČMO!!!!!

— slovenka123
30.12. 2010 ob 14:21

katastrofalna sinhronizacija

— luka
5.7. 2011 ob 13:58

bravo slovenka123 nadeljevanje hočem čeprav je super film hočem ampak bilo je ful kul

— gtgtjhn
23.1. 2013 ob 10:39

to je za nič

— admin

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.