Kolosej

Bes pod kontrolo

komedija
Na sporedu od: 5.6.2003, Kolosej Ljubljana
1h 46min / 106min
Scenarij: Dave Dorfman, David Dorfman
Režija: Peter Segal

V komediji Bes pod kontrolo Adam Sandler in Jack Nicholson igrata pacienta in terapevta, čeprav je včasih težko reči, kdo je kdo.

Po nesporazumu na letalu, ki povsem uide nadzoru, umirjenemu Davu Buzniku (Adam Sandler) sodnica Daniels (Lynne Thigpen) ukaže, da se mora udeležiti terapevtskih srečanj na temo bes pod kontrolo, ki jih vodi dr. Buddy Rydell (Jack Nicholson) in na katerih sedijo sami ekscentriki.

Buddyjev pristop k terapiji je neortodoksen in izzivalen in Dava to bega. Po še enem nesporazumu sodnica Danielsova ukaže Davu, naj se resno loti terapije, ali pa bo pristal v ječi. Zato se Buddy preseli k Davu, da bi mu pomagal pri spopadu z notranjimi demoni. Buddy notranjih demonov sploh nima, saj izkoristi vsako priložnost in denimo navrže nekaj opolzkih Buddyjevemu dekletu Lindi (Marisa Tomei) in Dava sili, da se odločno spopade z vsako težavo, preteklo ali sedanjo.

A Buddy gre končno predaleč in Dave se mora odločiti, ali se bo spet zalezel v svojo lupino, ali se bo postavil zase. Je mogoče, da je Buddyjevo kontradiktorno zdravljenje natančno tisto, kar je predpisal zdravnik?

"Zamisel za Bes pod kontrolo se mi je zdela zelo zabavna," pravi scenarist David Dorfman, "začeti z moškim, za katerega sploh ne bi niti slučajno pomislili, da je potreben terapije zaradi napadov besa, potem pa bi ga poslali k terapevtu, ki ga razbesni."

Prava preizkušnja, dodaja, je bila, ali bi zgodba lahko ohranjala izvirnost osnovne premise. Scenarij za Bes pod kontrolo je preizkušnjo prestal, meni igralec in izvršni producent Adam Sandler. "Všeč mi je bil že naslov in vedel sem, da sem kontrole v resničnem življenju potreben tudi sam, zato sem si rekel, da bom scenarij vsaj prebral. Branje me je spravilo v smeh in kar nisem ga mogel odložiti."

Izvršni producent Todd Garner meni, da scenarij vžge, ker gre s humorjem razgali prave težave in to ne samo zavoljo zabavnih prizorov. "V svojem bistvu pripoveduje o moškem, ki se težko izraža, in o drugem moškem, ki vstopi v njegovo življenje, da bi se mu s tem pomagal soočiti," pravi Garner.

Pri pisanju se je Dorfman potrudil, da je bila terapija tako nenavadna kot bolezen. "Dr.Buddy Rydell Dava prisli, da počne stvari, ki jih sovraži. Prestati mora raznovrstne komične more, ki nazadnje Dava prislijo, da zavoljo preživetja stvari vzame v svoje roke. Na koncu je Dave ozdravljen, a na zelo nenavaden način."

Med drugim se mora Dave udeleževati skupinskih seans z zagotovo zelo ekscentrično skupino moških in žensk, ki prav tako trpijo zaradi izpadov besa: nekateri se morajo soočiti z mučitelji iz otroštva, drugi s tem, da jih je za roko zaprosil transvestit, tretji morajo med največjo gnečo na mostu peti I Feel Pretty, četrti morajo spati z dr.Buddyjev, ki je kar najbolj nadležen in zahteven cimer.

"Dr.Buddy skuša Davovo potrpljenje, da bi videl, kako daleč lahko gre, preden izgubi živce," pravi Sandler. "Dejansko ga skuša izbezati iz luknje."

"Dave mora prestati več Buddyjevih testov," pravi režiser Peter Segal, "s pomočjo katerih se sooči s svojimi demoni in napreduje na naslednjo raven. Razlog, zakaj ga Buddy izpostavi vsemu temu, je, da bi premagal težave in postal boljši človek."

To odbito zdravljenje nekako vžge in Davu se življenje resnično izboljša, čeprav ni nikoli natanko prepričan, kako mu je to uspelo, pripomni Garner. "Humor doteka iz neortodoksne vene. Na koncu Davu resnično uspe prodor in zaradi tega smo z zgodbo zadovoljni."

Podton realnosti, čeprav je nekako obrnjena na glavo, je po Segalovih besedah dal energijo komičnim možnostim filma. "Scenarij te povleče, ker si na začetku prepričan, da z Davom ni nič narobe. Videti je nedolžen in ujet. Ni videti, da bi si zaslužil, kar ga je doletelo."

A ko v Davovo življenje vstopi specialist za nadziranje besa, se zgodba razvije na nepričakovane načine. "Buddy izzove Dava, da bi reagiral, in sprva niste prepričani, ali je jeza posledica Davovega zadrževanega besa ali pa jo je povzročil Buddy," nadaljuje Segal. "A sčasoma spoznate, da so Buddyjevi komentarji o Davovi preteklosti zelo proniciljivi. Zgodba pa res postane zanimiva, ko spoznaš, da Dava ne nadleguje samo zato, da bi od njega dobil nekakšen odziv. Dejansko je bil zelo intuitiven in je zares prišel do njegovega bistva."

Že med branjem scenarija si je Sandler v vlogi Buddyja predstavljal Jacka Nicholsona, "ker te včasih dela živčnega, drugič pa se ob njem čisto dobro počutiš, in takoj sem pomislil na Jacka. Ko sem bral in si predstavljal Jacka, sem se vse bolj smejal, zaradi česar je bilo branje še zabavneje. In potem je dejansko privolil."

"Jack daje vlogi Buddyja Rydella legitimnost, ker se tako posveča podrobnostim, slišati je kot terapevt in pooseblja Buddyjevo filozofijo," pravi Segal. "Je pa tudi zlovešč, kot zna biti samo Jack, kar je v nasprotju s blagohotnostjo, ki naj bi jo imel vsak terapevt, ki kaj da nase."

Jack ni sodeloval le pri oblikovanju lika, pač pa tudi prispeval zamisli in šale, zaradi katerih je film še smešnejši. Nicholsonovi predlogi so dali komediji tudi dodatno resonanco. "Občinstvo se smeji smešnim stvarem, smeje pa se tudi, ko jih zgodba spelje na led, ko jih pretrese," pravi Sandler.

Kombinacija dveh različnih pristopov, ki jih predstavljata Sandler in Nicholson, je bila za Segala idealna. "Adam na snemanju rad eksperimentira. Če stvari dobro tečejo, vseeno rad poskusi kaj drugačnega, da bi jih še izboljšal. Če stvari ne tečejo, kot bi morale, pa ne odide, dokler ni vse tako, kot je treba. Včasih je bilo zabavno pustiti teči kamero, da je Adam lahko preiskušal stvari."

In kako se je Nicholson lotil dr.Buddyja? "Občinstvo je ves čas skušal spravljati iz ravnotežja, da bi se to spraševalo, ali je res dober terapevt ali pa nor in nevaren. Bolj ko je begal občinstvo, boljša se mu je zdela zgodba," pripoveduje Segal.

Sandlerjevo dekle igra Marisa Tomei. Kot pravi Sandler, "je čudovita, ker je že v njeni naravi, da zna narediti stvari realistične, v tem filmu recimo to, da je videti, kot da bi bila res par s preteklostjo."

Prav prek Linde občinstvo prvič vidi simptome Davovih težav. "Dave je zares prijazen, skoraj preveč prijazen," pravi Marisa. "Mu je pa zelo neprijetno kazati naklonjenost do mene v javnosti, še celo ob slovesu. Namesto da bi me poljubi, mi seže v roko."

Sandler razlaga: "Linda je prijetno dekle in res sta zaljubljena. A Dave se boji preiti na naslednji nivo, meni, da je ni vreden in da jo je razočaral, ker v poklicu ni napredoval. Mislim, da se kar naprej sprašuje, ali ga bo zapustila."

Segal je med pripravami na snemanje obiskal več tečajev za brzdanje jeze. "Čeprav gre za komedijo, sem želel, da film odraža zdravljenje, namenjeno ljudem s temi težavami. Pri pripovedovanju zgodbe sem se hotel zabavati in hkrati poskrbeti, da do teme ne bi bili nespoštiljivi." Medtem ko sta s terapevtom naštevala simptome jeze, je Segal na lastno grozo spoznal, da jih ima tudi sam devet ali deset, "od tega, da robantim med prometnimi zamaški, do tega, da ljudem ne povem, kaj resnično občutim."

Za avtentičnost Sandlerjevega pasivnega, na zunaj umirjenega lika se je Segal zgledoval pri določeni ženski, ki jo opisuje kot "na zunaj najprijetnejše dekle, znotraj pa pravi psiho. Ko je govorila o tem, zakaj je morala na tečaj, si spoznal, da je res spadala tja. Videti je bila mirna in kot bi se imela v oblasti, a že v trenutku se ji je utrgalo. 'Prehajam od srečne do jezne in preskočim žalostno,' je pripovedovala."

O igralcih

Adam Sandler (Dave Buznik/izvršni producent) je v industriji zabave dosegel izjemen uspeh kot igralec, scenarist, producent, režiser in glasbenik. Najprej je požel priznanje kot član Saturday Night Live. Za vlogo v Punch-Drunk Love Paula Andersona je bil nominiran za zlati globus.

Rodil se je v Brooklynu, New York, in odraščal v Manchestru, New Hampshire. S komedijo se je prvič srečal pri 17-tih, s spontanim nastopom v Boston Comedy Club. Od takrat je "zasvojen", saj je redno nastopal po komičnih klubih, na newyorški univerzi pa je diplomiral iz lepih umetnosti.

Na filmu je debitiral v Cornheads. Sčasoma je postal skoraj samozadostni mini studio, saj se ukvarja skoraj z vsemi vidiki filmskega ustvarjanja. Happy Gilmore je bil eden najuspešnejših filmov leta 1996. Poročiva se (The Wedding Singer) je bil prva uspešnica leta 1998, sledili so mu Mamin sinko (The Waterboy), Očka po sili (Big Daddy) in Mr.Deeds.

Sandler je s scenaristom Timom Herlihyjem sodeloval pri scenarijih za Happy Gilmore, Little Nicky, Billy Madison, Big Daddy, The Wedding Singer in The Waterboy. Billy Madison je kultna klasika za študente, ki prirejajo Billyjeve noči in Sandlerjeve festivale.

Sandler je bil izvršni producent Deuce Bigelow: Male Gigolo, The Animal, Joe Dirt, The Master of Disguise, The Hot Chick in Dickie Roberts: Former Child Star. Komedija, ki jo trenutno snema s soigralko iz Poročiva se Drew Barrymore, še nima naslova.

Sandlerjeva produkcijska hiša Happy Madison Productions je nedavno podpisala pogodbo s Columbia TriStar Domestic Television za razvijanje raznih oddaj.

Kadar ne snema filme, je Sandler v glasbenem studiu. Več njegovih albumov so prodali v multiplatinasti nakladi. Do zdaj so prodali več kot 6 milijonov izvodov. Pred leti je lansiral AdamSandler.com. To spletno stran tedensko dopolnjuje z mini filmi o sebi, osebju Happy Madison in svojem psu Meatballu - o njihovih dnevnih rutinah.

Jack Nicholson (Buddy Rydell) je bil letos nominiran za oskarja za vlogo v filmu Gospod Scmidt. Oskarja je dobil za Let nad kukavičjim gnezdom, Bolje ne bo nikoli in Čas nežnosti (za stransko vlogo). Nominacije je dobil za vloge v Zadnjih dobrih možeh, Časti Prizzijevih, Rdeče, Ironweed, Kitajsko četrt, The Last Detail, Five Easy Pieces in Gole v sedlu. Za Gospoda Schmidta je dobil tudi zlati globus in nagrado losangeleških kritikov.

Med njegovimi filmi so med drugim še The Pledge in The Crossing Guard v režiji Seana Penna, Mars napada in Batman v režiji Tima Burtona, Volk, Hoffa, Čarovnice iz Eastwicka ter The Shining Stanleya Kubricka.

Njegov naslednji projekt je romantična komedija scenaristke in režiserke Nancy Meyers, v kateri bo zaigral ob Diane Keaton, Frances McDormand, Keanuju Reevesu in Amandi Peet.

MARISA TOMEI (Linda) je dobila oskarja za stransko vlogo v Mojem bratrancu Vinnieju. Drugo oskarjevsko nominacijo je prejela lani za dramo V pasti.

Med njenimi filmi so še Just A Kiss, Guru, Kar ženske hočejo, Slams of Beverly Hills, The Perez Family, Untamed Heart, Equinox, Chaplin, The Paper, A Brother's Kiss in Unhook the Stars.

Veliko nastopa v gledališču. Je članica Naked Angles Theater Company v New Yorku.

O režiserju

Peter Segal je bil lani zelo dejaven. Poleg režije Besa pod kontrolo je bil koscenarist in avtor humoristične nadaljevanke Hidden Hills.

Diplomiral je na USC in kot režiser debitiral leta 1994 s komedijo Gola pištola 33 1/3. Režiral je tudi filme Nori profesor 2, My Fellow Americans in Tommy Boy.

Trenutno režira komedijo, ki je še brez naslova, v kateri nastopata Sandler in Drew Barrymore.

Veliko je režiral na televiziji in si za svoje delo med drugim prislužil nagradi emmy in Cable Ace. Leta 1995 je ustanovil Callahan Filmworks, produkcijsko hišo, ki trenutno pripravlja romantični komediji Venus Down, za katero Segal piše scenarij s Fredom Wolfom (Tommy Boy), ter Miss America.

Komentarji

10.3. 2006 ob 16:32

film ni nc posebnga!ni nevem kaj smesn...povprecn film k se ga ne splača u kino gledat

— M4jchy

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.