A.I. umetna inteligenca

Vsebina

Smo v času, ko primanjkuje naravnih bogastev, tehnologija pa napreduje z astronomsko hitrostjo. Stanovanja so nadzirana, hrana je umetna, služabniki pa sploh niso ljudje, ampak roboti. Za vsako potrebo ga lahko dobiš: za vrtnarjenje, gospodinjska opravila, druženje... Le za ljubezen ne.

Čustva so zadnji, sporni korak v razvoju robota. Na robote ljudje gledajo kot na visoko izpopolnjene stroje. Roboti naj ne bi imeli čustev.

Toda družba Cybertronics Manufacturing najde rešitev za številne pare, ki še niso dobili dovoljenja, da bi lahko imeli otroke. Imenuje se David (HALEY JOEL OSMENT) in je prvi robot, programiran, da ljubi. Dečka kot poskusni primer sprejmeta k sebi uslužbenec Cybertronicsa Henry Swinton (SAM ROBARDS) in njegova žena Monica (FRANCES O'CONNOR), ki se jima je že rodil otrok, a so na smrt bolnega zamrznili, dokler ne najdejo zdravila. Davida sčasoma vzljubita kot lastnega sina, toda vrsta nepričakovanih pripetljajev kljub temu poskrbi, da postane takšno življenje zanj nemogoče. Njegov edini pravi zaveznik in zaščitnik je njegov supermedvedek, po naključju pa se spoprijatelji še z žigolom Joejem (JUDE LAW), robotom za seks. Skupaj odkrivata svet, da bi našla svoje pravo mesto v družbi, ki ju je ustvarila, in ugotavljata, da ljudem ni všeč, če roboti postanejo preveč človeški.

O produkciji

"V osemdesetih letih mi je Stanley Kubrick zaupal prekrasno zgodbo, ki je nisem mogel pozabiti," pravi Steven Spielberg, z oskarjem nagrajeni scenarist in režiser ter dolgoletni prijatelj pokojnega Kubricka, ki je nameraval posneti film po njej. "Bila je ravno prava mešanica znanstvene fantastike in človeške drame, zato sem komaj čakal, da jo Stanley prenese na filmska platna, in zato sem jo namesto njega, potem ko nas je zapustil, hotel prenesti na filmska platna jaz."

"Steven se je hotel pokloniti Stanleyju," pravi producentka in Spielbergova dolgoletna družabnica Kathleen Kennedy. "Vzel je Stanleyjev prispevek in ga dodal svojim zamislim. Nobenega dvoma ni, da je film nezgrešljivo spielbergovski, toda med vrsticami je čutiti Kubricka.

Jan Harlan, izvršni producent in dolgoletni kolega Stanleyja Kubricka, dodaja: "Gre za povsem novo področje, za čustva, ki jih nismo srečali še v nobenem filmu: umetno bitje čuti pristno ljubezen in človek iskreno ljubi umetno bitje."

"Umetna inteligenca je zgodba o robotu, ki je bil programiran, da ljubi," pravi producentka Bonnie Curtis, ki je s Spielbergom sodelovala že pri Reševanju vojaka Ryana in Amistadu, "toda na koncu filma se ne zavedamo več, da je robot. Črta med človekom in robotom je tanka in to je čudovito. Umetna inteligenca je naša prihodnost."

Brian Aldiss, priznan pisec znanstvene fantastike, je kratko zgodbo "Super-Toys Last All Summer Long" napisal pred več kot 30 leti. Leta 1969 je bila objavljena v reviji Harper's Bazaar, pozneje pa še v antologiji. Več kot desetletje pozneje je režiser Stanley Kubrick odkupil pravice in se v naslednjih dvajsetih letih o svojem projektu večkrat posvetoval tudi s Spielbergom. Spoprijateljila sta se leta 1979, ko je Spielberg v Angliji snemal Lov za izgubljenim zakladom. Iz oči v oči sta se srečala le malokrat, njuni telefonski pogovori pa so bili maratonski. Spielberg se spominja, da mu je Kubrick nekoč sredi pogovora rekel: "Ti bi moral režirati A.I., jaz pa bi bil producent." Spielberg ga je presenečen vprašal, zakaj. Odvrnil je: "Mislim, da je ta film bliže tebi kot meni."

Po Kubrickovi smrti se je Spielberg odločil, da bo sam napisal scenarij za A.I., čeprav od leta 1977 (Bližnja srečanja tretje vrste) ni napisal nobenega. Film mu je pomenil preveč, da bi delo prepustil komu drugemu. Scenarij je napisal v pičlih dveh mesecih, na snemanju pa se je spet srečal s številnimi nadarjenimi sodelavci. Montažer Michael Kahn, skladatelj John Williams, mojstra posebnih efektov Stan Winston in Michael Lantieri ter snemalec Janusz Kaminski so vsi že dobili oskarje, ko so delali s Spielbergom. Za scenografijo je skrbel Rick Carter, ki je med drugim sodeloval tudi pri Jurskem parku in Amistadu. Kostumograf Bob Ringwood je sodeloval pri Imperiju sonca, nadzornik posebnih efektov pri Industrial Light & Magic Dennis Muren pa že pri Bližnjih srečanjih tretje vrste.

Pred kamero

HALEY JOEL OSMENT je odigral vlogo Davida pri 12 letih.

Zaslovel je s trilerjem Šesti čut, ki mu je prinesel tudi nominacijo za oskarja in za zlati globus.

Na velikem platnu se je prvič pojavil v Forrestu Gumpu in igral še v filmih Mixed Nuts, For Better or Worse, Bogus, Daj naprej in Edges of the Lord. Poleg tega je posodil svoj glas v animiranih filmih Beauty and the Beast: The Enchanted Christmas, The Hunchback of Notre Dame II, Discover Spot, Edwurd Fubwupper Fibbed Big in Jungle Book II.

Med njegovimi televizijskimi vlogami so serije Thunder Alley, The Jeff Foxworthy Show, Murphy Brown, The Pretender, Chicago Hope, Touched By an Angel, Walker Texas Ranger, Raztresena Ally ter filmi The Ransom of Red Chief, The Lake, Last Stand at Saber River, Cab to Canada.

JUDE LAW, po rodu Anglež, je igralec in producent pri producentski družbi Natural Nylon; njegovi partnerji so Sadie Frost, ki je tudi njegova žena, Jonny Lee Miller, Sean Pertwee in Ewan McGregor.

Vloga Dickieja Greenleafa v Nadarjenem gospodu Ripleyju mu je prinesla oskarjevsko nominacijo. Njegov prvi ameriški film je bil futuristični Gattaca. Sledili so Vrt dobrega in zla, eXistenZ, Wilde, The Wisdom of Crocodiles, Love Honourand Obey in Sovražnik pred vrati.

Z ženo in tremi otroki živi v Londonu.

FRANCES O'CONNOR je debitirala s filmom Love and Other Catastrophes. Na gledalce in kritike je naredila velik vtis v road movieju Kiss or Kill; na montrealskem filmskem festivalu je dobila nagrado za najboljšo igralko.

Med njenimi vlogami so še Bedazzled, About Adam, Mansfield Park, Thank God He Met Lizzie, A Little Bit of Soul ter Windtalkers.

WILLIAM HURT je preživel zgodnja leta svoje kariere na gledaliških odrih in se pojavil v več kot 50 produkcijah. Njegov prvi film je bil Spremenjena stanja leta 1980. Filma Broadcast News in Otroci manjšega boga sta mu prinesla oskarjevsko nominacijo, Poljub ženske pajka pa oskarja, nagrado Britanske akademije in nagrado na filmskem festivalu v Cannesu. Med njegovimi filmi so še Telesna strast, The Big Chill, Očividec, Park Gorkega, Alice, Ljubim te na smrt, Naključni turist, Doktor, One True Thing, The Plague, Trial by Jury, Second Best, Dim, Jane Eyre, Michael, Dark City, The Proposition in Sunshine.

Za kamero

STEVEN SPIELBERG je eden od najvplivnejših in najuspešnejših filmarjev svoje generacije. Že dva filma sta mu prinesla oskarja za najboljšega režiserja: Reševanje vojaka Ryana in Schindlerjev seznam; slednji je osvojil tudi oskarja za najboljši film, ki ga je prevzel Spielberg kot producent. Njegovi producentski družbi, Amblin Entertainment in DreamWorks SKG, sta zgodba o uspehu.

Rodil se je v Cincinnatiju, odraščal pa je v predmestju New Jerseyja in v Arizoni. Že zgodaj je vzljubil fotografiranje in filmanje - do konca srednje šole je posnel več amaterskih filmov. Njegov kratki film Amblin je bil prikazan na filmskem festivalu v Atlanti leta 1969 in mu je odprl vrata, da je lahko začel režirati filme za Universal Studios.

Televizijskemu prvencu Dvoboj je leta 1974 sledil The Sugarland Express, Spielbergov prvi film za velika platna. Med njegovimi zgodnjimi filmi sta imela dva rekordni blagajniški izkupiček: Žrelo in Bližnja srečanja tretje vrste. Spielberg je zatem produciral in/ali režiral osem od dvajsetih filmov z največjim blagajniškim izkupičkom v zgodovini, med katerimi so Jurski park, E.T. Vesoljček in Lov za izgubljenim zakladom. Poleg že omenjenih filmov je režiral še 1941, Indiana Jones in tempelj smrti, Za vedno, Imperij sonca, Nekaj vijoličnega, Indiana Jones in zadnji križarski pohod, Hook, Izgubljeni svet in Amistad. Kot producent ali izvršni producent je med drugim sodeloval pri uspešnicah Možje v črnem, Nazaj v prihodnost, Kdo je potunkal zajca Rogerja, Twister in Zorro.

Pred kratkim je sodeloval kot izvršni producent pri televizijski seriji Band of Brothers. Ko je končal A.I., se je posvetil produkciji filma Minority Report.

Akademija filmskih umetnosti in znanosti je Spielbergu podelila nagrado Irvinga G. Thalberga, Ameriški filmski inštitut pa nagrado za življenjsko delo. Jeseni 2000 je postal prvi prejemnik nagrade Stanleyja Kubricka za odlične dosežke pri filmskem delu, ki mu jo je podelila Britanska akademija filmskih in televizijskih umetnosti v Los Angelesu.

STAN WINSTON je med drugim zaslužen za prepričljivost dinozavrov v Jurskem parku in Izgubljenem svetu. Že štirikrat je bil nagrajen z oskarjem: za Osmega potnika in Osmega potnika 2, Jurski park in Terminator 2: Sodni dan. Prvo nominacijo mu je že leta 1981 prinesla komedija Heartbeeps. Nominiran je bil še pri filmih Predator, Edward Scissorhands in Batmanova vrnitev.

V Hollywood je prišel leta 1969 kot igralec, vendar je svoje zanimanje kmalu preusmeril.