8 milj

Ni pomembno, kje živimo. Ni pomembno, kdo smo. Vsi imamo določene meje. Nekatere so resnične, druge pa si le zamišljamo. Mnogi zadovoljno živimo v okviru svojih meja. Drugi so v to prisiljeni. Nekateri pa želimo podreti te meje, jih prebiti, čeprav za njimi lahko čaka nekaj neznanega in strašljivega. 8 milj je zgodba o teh mejah, ki nam določajo življenja, in o boju nekega mladeniča, da bi našel dovolj moči in poguma, da bi jih prestopil.

O produkciji

Detroit, leta 1995. Nekoč premožne soseske počasi propadajo. V nekoč obetavnem mestu je vse manj možnosti za uspeh, ljudi zapušča optimizem. Nekoč veličastno industrijsko središče je postalo ekonomsko in rasno razdvojeno. Ulica 8 milj, ki mesto deli na dvoje, je zdaj meja med urbanim in primestnim, med belimi in temnopoltimi.

Detroit pa ima tudi dolgo zgodovino ustvarjalnosti, ki se rojeva tudi v najslabših razmerah. In velik del te ustvarjalnosti se kaže v glasbi. V 60-ih je prevladoval motown. Sledili so mu Aretha Franklin, Mitch Ryder, Bob Seger...

Glasba je vedno prihajala iz delavskih vrst in brez olepšavanja izražala vzpone in padce vsakdanjega življenja. Detroitska hip-hop scena pri tem ni izjema.

Rap je improviziran, v hitrem ritmu, globok, zahteva veliko jezikovnih veščin in pripravljenosti, da svoja čustva deliš z drugimi. Za ljudi, kot je Jimmy Smith, ml. (Eminem), je hip-hop edino, kar še stoji med njim in popolnim propadom.

Jimmy prihaja iz razbite družine, zato mu prijatelji - karizmatični future, sanjač Sol, aktivist DJ Iz in malce počasni a zvesti Cheddar Bob - postanejo svojevrstna družina. Imenujejo se 3 1/3 in živijo v sanjah, da bodo kmalu podpisali pogodbo z eno od glasbenih založb. Medtem pa se nekako preživljajo z ničvrednimi službami in poskušajo najti prava dekleta. Jimmy odkrito pravi: "Vsi smo brez prebite pare in živimo pri mamah."

Ob večerih poskušajo uresničiti svoje sanje z nastopi na betlih v hip-hop klubih, kjer se srečujejo najboljši detroitski reperji in poskušajo drug drugega premagati z žaljivimi verzi in si pridobiti spoštovanje okolice. Zmaga pripade najbolj ostroumnemu.

Zvezda filma 8 milj, Eminem, dobro pozna svet detroitskih klubov: "Če sem izgubil betl, se mi je zdelo, da se je cel svet podrl. Mnogi so govorili, da to sploh ni pomembno in naj pozabim, ampak meni se je zdelo, da je mojega življenja konec. Verjetno se mnogim zdi smešno, a za nas je bil to cel naš svet."

V filmu je Jimmy fant, ki je sposoben zmagati, a najti mora svoj izraz, da lahko z glasbo izrazi svojo jezo. Je zelo vročekrven in pogosto potegne krajši konec, ker se ne zna brzdati.

Producent Brian Grazer se že 20 let navdušuje nad hip-hopom. Njegovo zanimanje je glasba zbudila še preden je postala milijone vredna industrija. Zdelo se mu je, da ima ta svet velik dramski potencial, ki ga ni izkoristil še nihče. A da bi film uspel, je bilo potrebno najti pravega glasbenika.

Srečno naključje je hotelo, da je ravno takrat, ko je Grazer iskal pravega ustvarjalca, kontroverzni reper Eminem iskal projekt v katerem bi debitiral kot igralec.

"Eminema sem opazil že pred sedmimi leti," pravi Grazer. "Takrat še ni bil zvezda. A čutil sem, da ima karizmo. Ko je prišel k meni v pisarno, ni spregovoril besede. Niti pogledal me ni. Šele po 15-ih minutah se je začel pogovarjati. Ko začne govoriti, ima enkraten besedni zaklad in jezik mu res teče."

Vsi liki in zgodba v filmu so izmišljeni. A svet, v katerem živi Jimmy, je Eminemu dobro znan. "8 milj deli mesto od predmestja. Če živiš na detroitski strani, imaš veliko prednost kot reper."

Eminem je kot igralec zelo presenetil. Celo režiser ga samo hvali. "Nadarjen je, osredotočen, in predan zgodbi, ki jo želimo povedati. Dela se je lotil skromno, spoštljivo in z veliko mero samodiscipline."

Kim Basinger je z veseljem sprejela vlogo Jimmyjeve mame, saj je imela ponovno priložnost sodelovati s Curtisom Hansonom, ki ga zelo spoštuje. Režiser je k sodelovanju povabil tudi več mladih igralcev, ki so radi sprejeli ponujene vloge.

Da bi čim bolj avtentično prikazali življenje v Detroitu, je režiser okoli sebe zbral ekipo, ki pri delu pogosto zaide v vode neodvisnega filma, na primer direktorja fotografije Rodriga Prieta, ki ga najbolje poznamo po nepričakovani uspešnici Pasja ljubezen.

Na začetku so sicer razmišljali, da bi film posneli nekje drugje, ne v Detroitu, vendar so te zamisli kmalu opustili. Filma o Detroitu preprosto ne moreš posneti drugje kot v Detroitu. Snemanje v Detroitu pa ni preprosto. Snemanje v Detroitu pozimi je skoraj nemogoče. A ustvarjalcem je vseeno uspelo. Vživeli so se v Detroit in ga začeli spoznavati.

Prizore improviziranega rapa so posneli s kamero iz roke in tako filmu dali skoraj dokumentarni pridih.

Detroit ponuja vrsto prizorišč, zgradb, ki pričajo o nekoč bogati zgodovini mesta, zdaj pa že leta samevajo prazne, ali pa so spremenile namen. Pisarne so postale stanovanja. Cerkve so postale restavracije, dvorci iz časov modela T so postali domovi za ostarele ali gledališča. Med temi stavbami je tudi Michigansko gledališče, ki je bilo odprto leta 1926, ki do danes nekaj časa delalo kot gledališče, nato kot restavracija, nočni klub, nazadnje pa je postalo garažna hiša. Le še četrtina stavbe spominja na gledališče. Izbrali so jo za osrednje prizorišče filma. Našli so tudi prostor, kjer je pred leti deloval prvotni Chin Tiki, in ga obnovili. Pravzaprav niso imeli veliko dela. V prostoru, ki so ga pred leti na hitro zaprli, so bile še vedno steklenice na policah in škatlice vžigalic na točilnem pultu.

Še eno ključno prizorišče pa je zapuščena hiša, ki jo 3 1/3 požge. Taki požigi se v Detroitu dogajajo še danes, leta 1995 pa je bila prava epidemija požiganja - prijavljenih je bilo kar 4000 primerov.

O igralcih

Eminem (Jimmy Smith, ml.) se prvič pojavlja kot igralec. Pevec je doslej prodal milijone plošč po vsem svetu in že od albuma The Slim Shady, za katerega je leta 2000 prejel grammyja za najboljši rap album, s svojimi kontroverznimi besedili buri duhove. Grammyja je prejel tudi naslednje leto ta album The Marshall Mathers. Obe leti je prejel tudi grammyja za najboljšo rap solo izvedbo.

Kim Basinger (Stephanie) je v 8 milj ponovno sodelovala s Curtisom Hansonom. Njuno skupno delo pri filmu L.A. Confidential je obema prineslo oskarja. Od filmskega debija z Robertom Redfordom v filmu The Natural je nastopila v več kot dvajsetih filmih: Bless the Child, Batman, 9 1/2 Weeks, Final Analysis, The Real McCoy ...

Mekhi Phifer (Future) je nedavno nastopil v filmu O, pred tem pa smo ga lahko videli v filmih I Still Know What You Did Last Summer, Soul Food, Tears of a Clown ... Nastopa tudi na televiziji, med drugim v Urgenci.

Brittany Murphy (Alex) je nedavno nastopila z Drew Barrymore v Riding in Cars With Boys, z Michaelom Douglasom v Don't Say a Word ter v Sidewalks of New York. Pred tem je igrala v Girl, Interrupted, Trixie, Clueless, Cherry Falls ...

O ustvarjalcih

Curtis Hanson (režija) je bil producent, koscenarist in režiser filma L.A. Confidential, ki je prejel kar 9 nominacij za oskarja, med temi kar tri namenjene osebno Hansonu. Nedavno je režiral Wonder Boys, ki je prav tako prejel več nominacij za oskarje, prejel pa je kipec za najboljšo pesem. Med ostalimi filmi so najbolj znani: The River Wild, The Hand That Rocks The Cradle, Bad Influence, The Bedroom Window.

Scott Silver (scenarij) je doslej napisal in režiral neodvisni film johns ter akcijski film The Mod Squad.

Rodrigo Prieto (direktor fotografije) je nedavno sodeloval z Julie Taymor pri filmu Frida, s Salmo Hayek v vlogi legendarne umetnice Fride Kahlo, in s Spikom Leejem pri The 25th Hour. Pred tem je posnel Original Sin in Amores Perros, ki je prejel vrsto nagrad na različnih festivalih.

Po diplomi na najbolj ugledni mehiški filmski šoli je kot asistent sodeloval le pri enem kratkem filmu, nato pa kot direktor fotografije sodeloval pri več kot 500 televizijskih oglasih. Njegovi prvi celovečerni filmi so bili Un Instante Para Morir, Dama de Noche, Perfume Efecto Immediato, Sobrenatural, Edipo Alcalde in Un Embrujo. Z Oliverjem Stonom je posnel tudi dva dokumentarca - o Fidelu Castru in o Srednjem