28 dni

Gwen Cummings (Sandra Bullock) je uspešna newyorška pisateljica, ki življenje zajema z veliko žlico in žuretka od glave do peta. Svoj vrtoglavi življenjski slog pohajanja od enega plesnega kluba do drugega do mačka naslednje jutro si deli s fantom Jasperjem (Dominic West) - privlačnim, očarljivim in enako divjim. Življenje je zanjo ena sama razuzdanost - dokler se Gwen na poroki sestre Lily (Elizabeth Perkins) ne osramoti, saj se napije, se z limuzino trešči v verando stanovanjske hiše in si po odloku sodišča ne prisluži 28-dnevnega bivanja v centru za odvajanje odvisnosti.

Tam se Gwen sooči z nenavadnimi pravili (brezžični telefoni so denimo prepovedani) in rituali (denimo obrednim prepevanjem), ki se jih drži cela plejada zanimivih rekonvalescentov: Eddie (Viggo Mortensen), Roshanda (Marianne Jean-Baptiste), Bobbie Jean (Diane Ladd) in drugi.

Ker je do vsakega vlakna svojega telesa meščanka, se Gwen odloči, da se jim ne bo pokorila. Potem spozna svetovalca Cornella (Steve Buscemi), ki se začne počasi prebijati skozi njen skrbno zgrajeni obrambni zid in jo prisili, da si pobliže ogleda, kdo v resnici je. Nazadnje s pomočjo prijateljskih vezi, ki jih stke z ljudmi v centru, in s pomočjo boleče izgube le opusti svoj cinizem in začne dolgotrajno bitko, v kateri naj bi si ponovno prisvojila življenje. Morda, odkrije, se tvoja notranjost lahko ujema s tvojo zunanjostjo.

O nastajanju filma

Scenarij za 28 dni sta oblikovali Amy Pascal, predsednica Columbia Pictures, in scenaristka Susannah Grant. Producentka Jenno Topping se spominja, da je na njeno mizo v Tall Trees Productions - firmo, ki deluje v okviru Sonyja in jo vodi skupaj z Betty Thomas - prišel ob ravno pravem trenutku.

"Betty in jaz sva iskali naslednji projekt, ko je z nama navezala stike Amy in pokazala izvirni scenarij," razlaga Toppingova. "Prebrali sva ga in se takoj zaljubili vanj. Bil je izjemno zanimiv, zelo dobro napisan in sploh ni bil podoben ničemur, kar je Betty delala doslej. Zanimalo jo je posneti film z junakinjo v ospredju, saj tega še nisva nikoli storili."

Thomasova se je z veseljem soočila z izzivi projekta. "Če snemate filme, si ne želite biti dolgočasni; trudite se, da si vaši filmi ne bi bili podobni," pravi. "Ta projekt se mi je zdel težaven - uporabiti komedijo in satiro za razkrivanje resnega osebnega doživetja. Tu je film, ki ni bil videti komedija in kot tak tudi ni bil napisan, a je nazadnje vseeno prepleten s komičnimi vložki."

Čeprav se film ukvarja s tematiko zasvojenosti in posledicami tega, da se z njo človek noče soočiti, se je Toppingovi in Thomasovi zdelo izjemno pomembno izpostaviti komične elemente zgodbe. "To je lahko prav težko," pravi Toppingova. "Zelo morate biti pazljivi, da ne spodkopljete čustev, ki jih izžareva zgodba. Skušate ohranjati velike čustvene trenutke, hkrati pa mora biti zares zabavna. Betty je vedno rada neusmiljeno soočala ti dve stvari."

Kot je hotela ironija, so bili za Thomasovo prav ti trezni vidiki vir smeha v kompleksnem filmu. "28 dni je temačnejša komedija v podobnem smislu, kot je bil M*A*S*H - podoben obešenjaški smisel za humor imata. Ljudje na zdravljenju priznavajo, da so v resnih težavah. V tej zgodbi pa Gwenino zanikanje težave in cinizem botrujeta humornim prizorom. Dandanes si nihče ne želi prositi za pomoč. Vsi želimo vzbujati videz moči in tega, da se imamo v oblasti, čeprav temu ni tako."

Toppingova razlaga: "Zgodba je smešna zaradi likov. Skuša nam povedati, kako se lahko smejimo sami sebi in kako trapasti smo - ne le ljudje, ki so tako neobičajni in na robu, kot so Gwen, Jasper in Eddie. Če smo ga pravilno posneli, se bo vsak znal poistovetiti z zgodbo, ne le tisti, ki so imeli težave z zasvojenostjo."

Toppingova nadaljuje: "Tisto, kar mi je všeč pri Bettyjinem načinu režiranja, mi je všeč tudi pri njej osebno. Zelo je pogumna, zabavna in vedno polna novih idej. Ker se je na začetku kariere veliko ukvarjala z improvizacijo, je njen slog sproščen, ni popredalčkan, pripravljena je poslušati in pomagati. Vedno je na preži za boljšo, zabavnejšo zamislijo. Zelo je vitalna in energična in je perfekcionistka. Vse te lastnosti ne spoštujem pri njej samo kot pri režiserki, ampak tudi kot pri partnerki."

Ko sta se Toppingova in Thomasova začeli ukvarjati s projektom, sta si zastavili cilj posneti film, ki bo všeč širšemu občinstvu. Ta filozofija je bila odločilnega pomena pri izbiri igralcev.

"Sandro Bullock sem izbrala, saj se vsem zdi povsem dostopno, prijetno dekle," razlaga Thomasova. "Snemam film o zasvojenki in ljudje se morajo zavedati, da so vaša soseda, mati, sestra, prijateljica - vse te ženske, ne glede na to, kako prijazne, ljubeznive in čudovite so - lahko zasvojenke. Sandy Bullock ima nekaj, kar imajo te ženske in to je tisto, kar sem si želela. Zadnje, kar pričakujete od Sandy, je, da ima zares globoko vkoreninjeno hudo težavo, ki ji onemogoča normalno življenje."

Toppingova dodaja: "Mislim, da je bila Sandra Betty všeč tudi zato, ker zna v kino privabiti ljudi, ki si sicer podobnega filma ne bi šli ogledat. Poleg tega pa je 28 dni Sandri ponudilo priložnost, da se izkaže kot igralka tako, kot se še nikoli ni mogla."

Bullockova se strinja: "Nikoli še nisem tako garala. Še nikoli se nisem bila primorana tako potruditi. Potenciale scenarija sem takoj uvidela. Gre za krasno zgodbo, ki pove marsikaj o današnjih časih - ne samo z vidika zasvojenosti, ampak tudi z vidika nezmožnosti komuniciranja. Ljudje se sploh več ne pogovarjajo. Svoje težave naj bi obdržali zase in to poraja različne oblike zasvojenosti, denimo s hrano ali alkoholom, destruktivna razmerja, vpliva pa tudi na naše odločitve."

Ključnega pomena za uspeh filma je bila tudi izbira obeh mož v Gweninem življenju, Eddija in Jasperja. "Sandy je zvezda filma, a ta dva moška, ki ji stojita vsak na eni strani, pogojujeta odločitve, ki jih sprejema v življenju," pravi Thomasova. "Zavedala sem se, da sta zelo pomembna pri oblikovanju konflikta v filmu."

Sprva so filmske ustvarjalke iskale drugačen tip igralca, a nazadnje jih je Viggo Mortensen navdušil z načinom, kako se je želel lotiti vloge. "O Eddiju je imel zares sijajne zamisli in zdelo se je, da ga resnično razume," pravi Toppingova. "Presenetilo pa me je, da Vigga ni strah biti malce odštekan. To je liku dodalo še eno dimenzijo, ki nam je bila zares všeč."

Mortensen pravi: "Eddie prihaja iz Guthrija v Oklahomi. Odraščal je na ranču, zato mu razgibano mestno življenje ni prav blizu. Če tako kot on postanete športni zvezdnik - ne glede na to, kako dobri ste v svojem bistvu in kako trdno ste delali - ste razvajeni in dobite vse, kar hočete. To človeka spremeni. Ponovno ga je potrebno postaviti na realna tla in to se mu skozi filmsko pripoved tudi zgodi."

Jasperja igra angleški igralec Dominic West. "Največ težav smo imeli prav iskanju igralca za ta lik," pravi Thomasova. "Jasper ni smel biti zgolj poreden deček - moral je biti očarljiv, bister, zapeljiv; želite si, da bi vam bil všeč in bi ga imeli radi; predvsem pa vam nikoli ne bo dovolil, da bi se dolgočasili."

Toppingova dodaja: "Jasperjeva vloga je bila ključna. V bistvu se obnaša pobalinsko, zato je bilo izjemnega pomena, da je njegova osebnost povsem v nasprotju s tem. Morate doumeti, kaj Gwen vidi na njem - da je smešen, očarljiv in da je v njegovi družbi zabavno. Je kot magnet ne le zanjo, ampak za vse - je vedno v središču pozornosti. Dominic je znal to pokazati in se še vedno prepričljivo obnašati kot neolikanec."

West razlaga: "Jasper se preprosto hoče zabavati. Je Gwenin pivski kamerad in tudi njen partner. Ko gre na zdravljenje, jo skuša odvrniti od preobrazbe v trezno državljanko."

Elizabeth Perkins, ki igra Gwenino zadržano sestro Lily, je bilo sodelovanje pri projektu zagotovljeno že od samega začetka. "Tako na mestu je bila," pravi Toppingova. "Bila je povsem prepričljiva starejša sestra, zna pa biti tudi ošabna in zastrašujoča, kar je bilo idealno za vlogo."

"Sem Gwenina antiteza," pravi Perkinsova. "Ona je tista divja v družini, jaz pa tista resnobna. Jaz se imam v oblasti, ona pa niti najmanj ne, dobesedno."

Dodelitev ene od vlog Stevu Buscemiju je bil sijajen preblisk tik pred začetkom snemanja. "Šli smo se brainstorming," se smeje Toppingova. "Cornell je nekaj posebnega, oster, nenavaden. V življenju se mu je zgodilo marsikaj hudega, a se je uspel izvleči. Mislim, da je bila Stevu vloga všeč, ker nima nikoli priložnosti odigrati vloge sleherneža, poštenjaka; vedno igra norce."

Thomasova o tem, zakaj se je odločila za Buscemija, pripoveduje tole: "Iskala sem nekoga, ki bi ga res rada gledala. Vedno sem verjela tistemu, kar je počenjal v filmih. Je nekdo, ki ga v tej vlogi ne bi pričakovali, zato sem se ga tudi domislila; tipa, ki je preživel vse "grde" reči. Zares sem ga potrebovala in v film sodi kot ulit."

Buscemi razlaga: "Moj lik ima temačno preteklost, a uspel se je prebiti skozi in sedaj pomaga drugim ljudem. Prav lepo je igrati tako vlogo, vlogo, kjer jaz ne pretepam nikogar ali pa drugi mene ali kjer ne maham s pištolo. Igralcu takšne spremembe resnično prijajo."

Izbira igralcev je bil eden od najbolj zahtevnih vidikov predprodukcije. "Želeli smo, da bi bili v skupini zabavni in močni ljudje," pojasnjuje Toppingova. "Nikogar nismo najeli, dokler se nismo prepričali, da bo vžgal kot član skupine. Betty je bilo še posebej pomembno, da so vsi znali improvizirati. Dobili smo zares sijajne in odbite ljudi. Sami so si izmislili preteklost svojih likov. To jim je Betty dala za domačo nalogo in njihove pripovedi smo potem tudi posneli, ne sicer vseh, a vsaka vloga je bila zaradi tega lahko vseeno še dosti bolj večplastna."

Zelo dolgo sta režiserka in scenografka Marcia Hinds-Johnson iskali tudi primerno poslopje, ki bi poziralo kot center za okrevanje. Vedeli sta, kaj iščeta: nekaj v slogu sedemdesetih, zaradi česar bi bilo za Gwen, sodobno velemestno dekle, bivanje tam še dodaten kulturni šok. Idealno stavbo sta končno našli v Ashevillu in sicer gre za tamkajšnji konferenčni center YMCA - Blue Ridge Assembly, ki stoji sredi 1200 akrov gozdnate površine, obdan z gorskimi potočki, divjimi cveticami, slemeni, dolinami in izjemnim razgledom.

"Ko Gwen prispe v Serenity Glen, kot smo poimenovali našo ustanovo, jo navdaja groza," razlaga Hinds-Johnsonova. "Tu je dekle, ki še dreves ne pozna prav dobro. V New Yorku se je oblačila po zadnji modi in hodila na najbolj nore zabave. Tu pa jo obdajajo ljudje, oblečeni v poliester. To niso ljudje, s katerimi bi se družila, niti ne bi z njimi sklepala prijateljstev. A sestavni del njene preobrazbe je, da potem, ko spoznava njihove življenjske zgodbe, odkrije lastno človeškost in prave ljudi."

Thomasova zaključuje: "Čeprav sem se pri filmu norčevala iz okrevanja, moram reči, da se tam začno dobre reči. Na nek način smo želeli približati proces okrevanja z Gwenino pomočjo - raziskati temačne in svetle plati, dobre in slabe strani - in upam, da smo pokazali, da je center za okrevanje kraj, kjer se lahko pripetijo ganljivi dogodki, ki nam spremenijo življenje na bolje."

O igralcih

Sandra Bullock (Gwen) si je svoj položaj ene današnjih največjih zvezd po uspehu Hitrosti utrdila z vlogo v romantični komediji Ko si spal. Zanjo je prejela nominacijo za zlati globus za najboljšo igralko. Potem je igrala še glavne vloge v Mreži, Času za ubijanje ter In Love and War. Sandra je kot scenaristka, producentka in režiserka debitirala s kratkim filmom Making sandwiches, ki so ga premierno prikazali na Sundanškem filmskem festivalu 1997 in v katerem je nastopila ob Matthewju McConaughyju. Pri drami Upanje ostaja pa se je prvič poskusila kot izvršna producentka. Njeni filmi so še Ukradena srca, Uničevalec, Zravsal sem Ernesta Hemingwaya, Ljubezenski napoj št. 6 in The thing called love.

Rodila se je v Washingtonu. Njena nedavno umrla mati je bila operna pevka, oče pa petje poučuje. Že v mladih letih je vzljubila umetnost nastopanja. Ko je njena mati prepevala po evropskih opernih hišah, se je Sandra pogosto znašla ob materi na odru, kadarkoli so potrebovali za vlogo otroka, kar je še okrepilo njeno željo postati igralka. Sandra je igro študirala na Univerzi vzhodne Kalifornije, znanje igre pa je začela uporabljati, ko se je preselila v New York. Tam je s študijem igre nadaljevala, hodila na avdicije in nastopala v študentskih filmih.

Med njenimi filmi so še Egiptovski princ, Naravne sile in Čarovnije za vsak dan. Slednje so tako kot Upanje ostaja posneli v okviru Sandrine produkcijske hiše Fortis Films, ki jo je ustanovila z namenom pomagati nadarjenim obetavnim filmskim ustvarjalcem.

Dominic West (Jasper) je nastopil v Senu kresne noči, Življenju s Picassom, E=mc2, Richardu III, True Blue, The Gambler, Diana & Me, Spice Girls ter A Christmas Carol. Nastopa tudi v gledališču.

Viggo Mortensen (Eddie) je debitiral kot brat Alexandra Godunova v Priči Petra Weira. Med njegovimi filmi so Škrlatna plima, Popolni umor, Svetloba, Portret dame, Carlitov zakon, Boiling Point, Fresh Horses, Indian Runner, A Walk on the Moon, Psycho, G.I.Jane in Albino Alligator, režijski prvenec Kevina Spaceya. Trenutno snema Gospodarja prstanov. Ker zna več jezikov, je nastopil tudi v španskih filmih Gimlet in My Brother"s Gun.

Izdal je tudi knjigo poezij Ten Last Night. Je tudi nadarjen fotograf, trenutno pa pripravlja novo knjigo pesmi in fotografij.

O filmskih ustvarjalcih

Betty Thomas (režija) je režirala Dr.Dolittla, Golo resnico, Bradyjeve ter dokumentarno-igrano dramo The Late Shift o tem, kako sta se Jay Leno in David Letterman bojevala za oddajo The Tonight Show. Za nadaljevanko Večni sanjač je prejela nagradi emmy in Cable ACE.

Tall Trees je produkcijska hiša, ki sta jo ustanovili skupaj z Jenno Topping leta 1998. Poleg 28 dni sta producirali Can"t Hardly Wait, sta pa tudi izvršni producentki Charlijevih angelčkov.

Susannah Grant (scenarij) je napisala scenarije za Erin Brockovich, Pepelkino ljubezensko zgodbo in Pocahontas. Tri sezone je bila scenaristka, producentka in režiserka nadaljevanke Miza za pet. Leta 1995 je za delo pri Mizi za pet dobila zlati globus.