Kolosej
Film distribucije Cenex

Zaklad pozabljenih

akcijska pustolovščina
Lov na največji zaklad v zgodovini človeštva je odprt!
Na sporedu od: 23.12.2004, Kolosej Ljubljana
2h 11min / 131min
Leto: 2004
Država: ZDA
Scenarij: Ted Elliott, Terry Rossio, Cormac Wibberley, Marianne Wibberley
Režija: Jon Turteltaub
Nicolas Cage igra Benjamina Franklina Gatesa, ki predstavlja tretjo generacijo družine lovcev na zaklade. Benjamin je vse svoje življenje namenil iskanju zaklada, za katerega le redki verjamejo, da sploh obstaja. Pot do njegovega skrivališča je v šifrah zapisana na bankovec za en dolar in na hrbtno stran deklaracije o neodvisnosti. Ko Benjamin izve, da se pripravlja kraja deklaracije, mora, da bi zaščitil najbolj varovano skrivnost v zgodovini človeštva, sam ukrasti mapo, preden se jo polastijo napačne roke.

Resničnost ali fikcija: zgodovinska dejstva kot temelj pustolovske zgodbe "Zaklad pozabljenih"

V napeti filmski pustolovščini Zaklad pozabljenih dobitnik oskarja Nicolas Cage upodablja Benjamina Franklina Gatesa, nekakšnega novodobnega lovca na zaklade, ki odkrije, da se nenavadni kažipot do zaklada neprecenljive vrednosti nahaja na hrbtni strani Deklaracije neodvisnosti. Da bi obvaroval dokument, ki zanj in njegovo domovino predstavlja največjo svetinjo, hkrati pa odkril, kje se skriva bogastvo, se mora Ben soočiti s celo vrsto izzivov, od zapletenih ugank, ki vodijo, tako se zdi, do vedno novih, še bolj zapletenih ugank, preko šifer, ki jih zdrava pamet komajda razvozla, do skritih in prikritih sporočil iz ameriške preteklosti. Toda od kod film s svojim neverjetnim zapletom in odkritji črpa snov za te mukotrpne uganke in njihove težavne ključe, ki predstavljajo srce zgodbe?

Nedvomno je Zaklad pozabljenih film, ki s svojevrstno kombinacijo kriminalističnega trilerja in domišljijske pustolovske gonje za neprecenljivim zakladov starodavnih vitezov templjarjev pravi recept za neobremenjeno zabavo v času pred in med božičnimi ter novoletnimi prazniki. Producent Bruckheimer in režiser Turteltaub sta ga iznašla tako, da sta cepila govorice o dva tisoč let stari skrivnosti križarskih vitezov z drznim tveganjem mladega lovca na zaklade iz današnjih dni. Tu so seveda tudi negativec, nekdanji Gatesov partner, "prijatelj" in brezobzirni ropar Howe (Sean Bean), ki napetost še poveča, mlada, zavzeta in dovzetna znanstvenica Abigail Chase (Diane Kruger), Gatesov oče Patrick (Jon Voight), ki sprva močno nasprotuje sinovemu projektu, nato pa se mu enako vneto pridruži, ter Benov "družabnik v zločinu" in vdani prijatelj Riley (Justin Bartha).

Tako producent Jerry Bruckheimer (Pearl Harbor, Pirati s Karibov) kot režiser Jon Turteltaub (Ledena steza) sta hotela, da uganke, ki so gonilo napetosti v filmu ZAKLAD POZABLJENIH, temeljijo na resničnih misterijih, nepojasnjenih dejstvih in izjemnih osebnostih iz ameriške in svetovne zgodovine. Področja, ko se resničnost spopade z domišljijo in fikcijo ZAKLADA POZABLJENIH, so:

Zaklad vitezov templjarjev

Dejstvo: Skrivni red meniških bojevnikov za sveto stvar, znan pod imenom Vitezi templjarji, so celih 10 let kopali v bližini in pod temelji Salomonovega templja. V dveh stoletjih pozneje so postali eno najbolj vplivnih in najbogatejših združenj v Evropi in mnogi so bili prepričani, da so si nakopičili bogastvo neprecenljive vrednosti. Govorilo se je, da so v času, ko je red templjarjev razpustil papež, njegovo odredbo pa izpeljal francoski kralj Filip leta 1307, na ladje naložili orjaški plen in ga prepeljali v današnjo Škotsko. Nekateri so mnenja, da so kmalu zatem zaklad skrili na Oak Island (Hrastov otok) v Novi Škotski in z njim vred v 18. stoletju pobegnili na ameriško celino. Pravzaprav je tudi Krištof Kolumb imel določene stike z "Jezusovimi vitezi", podredom vitezov templjarjev, zato je morda (ni nemogoče) tudi on igral določeno vlogo v tej nepojasnjeni skrivnosti.

Fikcija: Nihče pravzaprav ne ve, ali zaklad vitezov templjarjev sploh obstaja in kje se danes nahaja. V filmu ZAKLAD POZABLJENIH so si ustvarjalci privoščili drzno hipotezo, da je padel v roke "očetov ameriške državnosti", ki so ga nato zelo zvito in zapleteno skrili. Vse dokler mnogo generacij pozneje Ben Gates ne odkrije poslednjega in domnevno edinega ključa do neverjetne uganke njegovega skrivališča. Skrivnost vitezov templjarjev še dandanašnji preveva in navdihuje popularno kulturo; konec koncev se moramo spomniti samo na najnovejšo knjižno uspešnico Da Vincijeva šifra Dana Browna, ki je izšla, ko so film ZAKLAD POZABLJENIH že snemali.

Prostozidarji (framasoni)

Dejstvo: Ta skrivna zveza je zrasla iz tistega, kar je ostalo od reda vitezov templjarjev potem, ko so ga razpustili. Kar se je začelo kot nekakšno neobvezno društvo srednjeveških arhitektov in gradbenikov, je kmalu postala vplivna bratovščina najbolj obetavnih in najbolj nadarjenih ter bistrih mož Evrope. Znani so bili po svoji skrivnostnosti, pa tudi po bogastvu in vplivu na oblasti. Prostozidarji so svoj red osnovali, vodili in razvijali s pomočjo skrivnih obredov, ritualov, za prepoznavanje so uporabljali starodavne simbole in kode. Nobena skrivnost ni, da sta vsevidno oko in nedokončana piramida na bankovcu ameriškega dolarja simbola prostozidarjev. Številni izmed ustanoviteljev ameriške državnosti so pripadali prostozidarskemu redu, med njimi tudi George Washington, John Hancock, Ethan Allen, Paul Revere in Benjamin Franklin. Nekateri so celo prepričani, da je prestolnica ZDA, Washington, D.C., zasnovana na mrežastem konceptu prostozidarjev - na skrivnostni obliki ozvezdja Device.

Fikcija: Vsekakor je res, da so prostozidarji pustili za seboj veliko skritih in nejasnih simbolov, ne le na dolarskem bankovcu, marveč na vseh njihovih zgradbah in spomenikih, toda ali so ti simboli skrivna znamenja in ključi ugank, ki vodijo do neznanega nahajališča zaklada nepojmljive vrednosti? V izmišljeni zgodbi filma ZAKLAD POZABLJENIH prostozidarji iz preteklosti vodijo zagnanega Bena Gatesa s pomočjo ugank, šifer in njihovih rešitev, ki so jih pustili za seboj kot kažipote do zapuščine, o kateri je sanjal in si jo želel najti vse življenje.

Šifre in tajne pisave

Dejstvo: Šifre, tajna števila in pisave človeška zgodovina pozna že vse od bibličnih časov, po vsem svetu pa so se najbolj razširila in izpopolnila v času velikih vojn, v Ameriki zlasti v času revolucije. Uporabljali so jih mnogi borci za samostojnost Severne Amerike, ki so bili nevede tudi ustanovitelji in pobudniki ameriške državnosti. Thomasa Jeffersona, na primer, je kriptologija povsem očarala in iznašel je napravo za kodiranje pomembnih sporočil, ki jo poznamo pod imenom "Jeffersonov cilinder." Tudi prostozidarji so uporabljali samo njim znano težko razumljivo šifro, imenovano "V železu zapisano besedilo (Pig-Pen Cipher)." Dokumentirana je tudi uporaba "nevidnega črnila" v času ameriške revolucije - z njim so prikrivali tajne obveščevalne podatke pred sovražniki. Nenavaden šifrirni sistem iz tistega časa so bila "očala" ali "varovalna maska", skozi katero je bilo mogoče brati določen zapis povsem drugače, kot se je bral brez nje. Čista resnica je, da nekaterih šifer iz 18. stoletja še do dandanašnjih dni niso razvozlali in nihče ne more odkriti ključa za njih.

Fikcija: Skrite simbole in kode preteklosti je mogoče najti vse okrog nas, nihče pa do danes še ni odkril posebne šifre ustanoviteljev ZDA, očetov ameriške državnosti - zaradi tega v filmu tudi nihče ne verjame Benu Gatesu, ki trdi, da Deklaracija neodvisnosti skriva tajno sporočilo v obliki nevidnega zemljevida zaklada. Gates na poti do njegovega nahajališča "odkrije" posebna očala za dešifriranje, ki si jih naj bi zamislil in izdelal Benjamin Franklin. Čeprav je znano, da je Franklina zanimala optika in da se je z njo tudi ukvarjal - izdelal je prva bifokalna "očala" - pa so takšna, tudi v vojaškem smislu, pomembna očala seveda plod čiste filmske fikcije in scenaristov ZAKLADA POZABLJENIH.

Idejno zasnovo za film sta podala predsednik oddelka za marketing Buena Viste, Oren Aviv, in njegov pomočnik ter družabnik Charles Segars. Gre za zamisel o človeku, ki je prisiljen ukrasti Deklaracijo neodvisnosti, ko ugotovi, da je ta najdragocenejši dokument ameriške državnosti ogrožen zaradi odkritja, da se na njegovi hrbtni strani skriva nevidni (!) zemljevid zaklada. Seveda mora izpeljati najbolj drzen rop, kar so jih kdaj uresničili ali poskušali uresničiti. Prav ta "še nikoli filmana drznost" je navdušila producenta Jerryja Bruckheimerja, ki se tokrat loteva zaklada čisto drugačne vrste kot v Piratih s Karibov.

"Ko snemaš film o lovu na skriti zaklad in za skrivnostne sledi do njega uporabiš zapletene in domiselne uganke, ki temeljijo na resnični zgodovini, si zadel žebljico na glavico," pripoveduje Bruckheimer. Pri delu so ustvarjalci črpali iz preprostih malenkosti (dolarskega bankovca, na primer), ki so del ameriškega vsakdana, ki pa si jih nihče nikoli podrobno ne ogleda in zato ne odkrije, kaj (morda) skrivajo ali pomenijo. Jon Turteltaub dodaja: "Naša zgodba je res fikcija, toda opira se na elemente resničnosti, dejanske zapise iz zgodovine, pomembne izreke in misli, spomenike in dogodke. Domišljija črpa iz dejstev, ki so se res zgodila, iz predmetov, ki so še danes stvar našega občudovanja in predstavljajo temelje, na katerih se je gradila naša državnost. Zaradi tega je zgodba še bolj zabavna, zapletena in privlačna."

Da bi bila čimbolj "verjetna", pa so poskrbeli svetovalci; med njimi so gotovo najbolj zanimivi pravi iskalci zakladov, ki se redno zapletajo v nevarne situacije v skoraj obsedeni želji, da bi nekega dne vendarle našli zaklad vsaj "približno" tolikšne vrednosti kot v filmu. Tudi ti so potrdili, da se velikokrat obračajo po pomoč k kriptografom in šifrantom; z njihovimi domislicami so nastale nekatere najbolj zapletene uganke, s katerimi se sreča Ben Gates.

Najbolj osupne pa najbrž priznanje, da so pri filmu sodelovali tudi strokovnjaki za kriminalistiko, zlasti strategije ropov in vlomov. Pomagali so, seveda samo "filmski", nasprotni strani, zasnovati kar najbolj realističen načrt ropa Deklaracije neodvisnosti. Listina je na ogled v Državnem arhivu v Washingtonu in zavarovana z najpopolnejšimi in najmodernejšimi varnostnimi tehnologijami. "Vprašali smo jih, kako bi bilo (če bi sploh bilo) mogoče vdreti v popolnoma "varnostno zatesnjeno" stavbo, ki je zasnovana tako, da je kos še tako domiselnim in bistrim tatovom," pripoveduje Bruckheimer. "Filmski rop je samo delček idej in osnutkov, ki so nam jih predlagali ti strokovnjaki. Pravim roparjem pa film ne daje recepta za uspeh, resničnih pasti namreč nismo razkrili," se hudomušno muza Bruckheimer. Med izvedenci za zadeve varnosti je bil tudi nekdanji agent za boj proti trgovini z mamili, Don Ferrarone, ki je sodeloval že pri nastajanju znanega trilerja Francoska zveza, in marinec ter tehnični svetovalec mnogih Bruckheimerjevih filmov, Harry Humphries. Kako odkrita sta bila in koliko zank sta nastavila, se prepričajte sami. Ben Gates, oziroma Nicolas Cage, jih je spregledal in nadvladal.

"Na zdravje mož, ki so po mnenju drugih grešili,
da bi storili, kar so vedeli, da je edino prav." -- Ben Gates

Pred in za kamero...

Nicolas Cage tokrat že četrtič sodeluje z Jerryjem Bruckheimerjem, začela sta z Alcatrazom, nadaljevala z Letalom prekletih in visokooktanskim Samo še 60 sekund. Zaklad pozabljenih (najbrž) ni zadnji njun film. Nicolas Cage je za vlogo alkoholika v Leaving Las Vegas Mika Figgisa prejel oskarja. Nazadnje smo ga videli v Matchstick Men Ridleyja Scotta, predlani pa je navdušil s svojo "dvojno" vlogo v odbitem Prilagajanju (Adaptation) Spikea Jonzeja.

Na začetku svoje kariere je gledalce in kritike opozoril nas z vlogo v romantični komediji Moonstruck (njegova soigralka je bila Cher), s katero si je prislužil nominacijo za zlati globus. Med opaznimi so bili filmi Divji v srcu Davida Lyncha (osvojil je zlato cannesko palmo). V bližnji prihodnosti ga bomo videli v dveh obetavnih filmih, the Weather Gora Verbinskega, s soigralcema Michaelom Cainom in Hope Davies, ter v Lord of War Andrewa Niccola.

Diane Kruger (doktorica Abigail Chase) je nedavno tega doživela svoj največji finančni filmski uspeh na velikem platnu v pustolovsko zgodovinskem spektaklu Troja Wolfganga Petersena. Zaigrala je "najlepšo umrljivo žensko na svetu", Heleno, zaradi katere se je vnela desetletna vojna pred Trojo. Dvoumna popotnica za mlado Nemko, ki je v Londonu dokončala študij klasičnega baleta, pa ji je poškodba preprečila nedvomno bleščečo kariero baletne plesalke. Očitno pa jo zna Diane obrniti samo sebi v prid; kmalu jo bomo videli v trilerju "Wicker Park" ob Joshu Hartnettu in v režiji Paula McGuigana, takoj za njim pa ob Edu Harrisu v drami "Copying Beethoven." Agnieszke Holland.

Sicer pa ji igranje v filmih ni neznana stvar. Začela je z vlogo v neodvisnem filmu "The Piano Player," ob strani Dennisa Hopperja in Christopherja Lamberta, nadaljevala pa v francoskem "Mon Idole", ki je bil nominiran za visoko francosko nagrado cezar. Temu je sledil "Michel Vaillant."

Režiser Jon Turteltaub je znan tako po svojih izjemno priljubljenih komedijah, med katerimi moramo omeniti uspešno Ledeno stezo (Cool Runings) iz leta 1993, kot po svojih dramah, med katerimi je bil najbolj odmeven Instinkt z Anthonyjem Hopkinsom in Cubo Goodingom Jr. v glavnih vlogah. Tudi družinam je znal popihati na dušo, zlasti očetom in sinovom v komični domišljijski drami Mulc, v kateri je prepričljivo zaigral eno svojih ne tako običajnih vlog Bruce Willis.

Leta 1998 je Turteltaub režiral pomemben doprinos k eni od najbolj uspešnih in priljubljenih televizijskih nanizank "From the Earth to the Moon." V dramatični nanizanki družbe HBO iz desetih delov, ki vsak po svoje obravnava napeto in trnovo pot ameriškega osvajanja Meseca, je Turteltaub režiral sedmo epizodo z naslovom "That's All There Is," ki opisuje tovarištvo posadke Apolla 12. Za svoje delo je bil nominiran za nagrado DGA za izjemne dosežke na področju televizijskih filmov in serij. Nanizanka je pobrala deset nagrad emmy in zlati globus. Med njegove največje finančne uspehe na velikem platnu pa gotovo sodi romantična komedija s Sandro Bullock, Ko si spal.

Komentarji

7.12. 2004 ob 15:13

po moje bo kar dobe film, glede na to da je Niko dobr igralec.. Pa mal nostalgije po legendarnem Indiana Jonesu že pogresamo!! Upajmo da bo QL!!!

— matos
19.12. 2004 ob 12:35

Resnično je to odličen film! Prav tako so zelo dobri igralci! Vredno ogleda!!! Ocenil bi ga s petimi zvezdicami!

— tarik jouhari
22.12. 2004 ob 16:54

ja ni kaj film me je totalno navduso se splaca pogledat

— ales
23.12. 2004 ob 7:20

Super film, in še boljša zgodba. Tisti 2 uri in še nekaj mineta v trenutku, ker film niti za trenutek ni dolgočasen. Vsekakor vredno ogleda

— Lycra
25.12. 2004 ob 8:06

film je dober za tole zvrst filma.Drži te napetega skozi ves film.Sam konec filma ni po mojem okusu. vse v vsemu je to dober film

— dfortuna@volja.net
25.12. 2004 ob 13:03

Men se zdi da je film čist kul za tiste k majo radi pustolovski film !

— Kul
25.12. 2004 ob 17:14

eh, nevem se, moram ga pogledat, upam, da je dober!

— Kobilej
26.12. 2004 ob 9:16

filim je meni svetoven ma dobro vsebino dobre igralce v glavnem vse je ok

— +10
26.12. 2004 ob 13:30

Super film!

— grega007
27.12. 2004 ob 0:48

Film spada med bolj zanimive in vsekakor si ga je vredno ogledati. Pri celem filmu peša samo konec filma, saj ima gledalec občutek da zadeva še ni končana!Lp,

— žiž
27.12. 2004 ob 7:44

Kdor je prvi, ni zadnji :D Tale film se kar vredu sliši. Upejmo, da ni spet kak amerški kliše pustolovskih filmov...

— DaveS
27.12. 2004 ob 13:31

Danes se odpravljam gledati ta film in ko pridem nazaj dobite komentar filma;) Mislim pa da mora biti uredu film.

— zaklad pozabljenih
27.12. 2004 ob 16:35

jaz grem tudi danes gledat, upam da bo zanimiv

— zaklad pozabljenih
27.12. 2004 ob 19:07

Filma še nism šla gledat, ampak bo v bližnji prihodnjosti (mogoče že jutri =)) stoprocentno v mojem planu. Gledala sem reklamo in se mi zdi da je to res revulucjonaren film! PREPROSTO MORATE SI GA OGLEDATI!

— Keira =)
27.12. 2004 ob 21:11

Film je totalna beda.

— Gledalec_22
28.12. 2004 ob 10:03

Jaz sem si ga ogledala in moram povedati, da je zelo kul film. Skozi ves čas je napet, ves čas se nekaj dogaja. V resnici me je presenetil, ker sem od začetka mislila, da bo klasični pustolovski film o zakladih. Zares je zelo v redu film in priporočam ogled tudi tistim ki ne marajo pustolovskih filmov. Zato kar hitro v kino po vstopnice!

— Keti
28.12. 2004 ob 10:50

vreji film stari! morte ga it glejat! če ga ne grete vam bo žau majke mi! idite gledat pa bote vidli..LOL:D

— PuNcKa
28.12. 2004 ob 10:55

čuj ti bik! film je zakon! nea guši! :* tooo!! loool

— PuNcKa
28.12. 2004 ob 22:33

film mi ni všeč

— Sebastjan
29.12. 2004 ob 11:44 zvezdica

Film je vreden ogleda, še posebno v tem prednovoletnem času, ko pricakujemo malce manj zahtevne filme. Zadeva je obarvana malce pravljicno in od začteka do konca ne manjka akcij. Morda se vse odvija malce preveč "ameriško" (na koncu vse dobro) ampak vseeno. Če vam je bil všeč Indiana Jones je to prav gotovo film za vas avanturiste.

— Nov Indiana Jones
29.12. 2004 ob 22:32 zvezdica

Film je zelo dober.Veliko je pustolovščine, ugank... Nicolas Cage, Diane Kruger in Harvey Keitel so odlično opravili svojo nalogo. Priporočam ga vsem , ki imajo radi pustolovčino.V filmu je tudi veliko komedije.Ocenil bi ga s petimi zvezdicami. Čimprej si ga pojdite ogledati!

— Lomi
30.12. 2004 ob 8:32

ja ej film je full vredi če ga nebote gleali vam zelo žal tak da hitro karte kupit pa da vas danes vidim v dvorani . . ajde se vidimo

— tamara
30.12. 2004 ob 14:56 zvezdica

Ta film se splača gledat, čeprav ni realn. Film je zanimiv zaradi dobre zgodbe, vlog in časa v katerem se vse odvija. če bi radi gledali dobr pustolovski film je ta film za vas. No odvisno od posameznika

— TONZY
30.12. 2004 ob 23:18

filem je zelo dober ! ga moram it se veckrat gledat!

— raziskovalka
30.12. 2004 ob 23:22

ni ga cez Bena!!morm it se veckrat gledat!

— kr ena
31.12. 2004 ob 17:40 zvezdica

reziser je izpustil nekaj pomembnih stvari: 1. vrvi starega dvigala bi se ze zdavnaj strgale 2. policaji niso niti enkrat omenili da je punca izginila 3. stene v cerkvi se je dalo kar podreti (potem ko so nasli zaklad) 4. spica zvonika bi se lahko ze zdavnaj zlomila in ne bi vec kazala na pravo opeko 5. Ben je imel pri sebi kr noz 6. tisto s cimer so bile opeke na zvoniku pritrjene se je dalo z lahkoto rezat 7. pri zakladu je bila gorljiva snov ze 200 let pa je se vedno gorela 8. ladjo so takoj sami z krampi izkopali izpod vec metrov ledu 9. ko je ladjo razneslo sta Ben in njegov prijatelj prezivela 10. ladja bi morala biti okovana v led (cela)

— ta mala
1.1. 2005 ob 12:08 zvezdica

Teorija zarote. National Treasure, izjemno zabavna, precizna, razgibana in gledljiva mešanica filmov Indiana Jones in The Goonies, obvlada zarote. Ne zgolj teoretično, tudi praktično. Kot Mel Gibson v filmu Teorija zarote, kot David Southwell in Sean Twist v knjigi Dosjeji zarot. In zarota je tokrat res divja, saj se nanaša na Deklaracijo neodvisnosti, na najpomembnejšo listino Združenih držav, na Ameriški sveti gral, na Ameriško Biblijo, kjer so zapisani stavki, katerih danes ne govori nihče več. In pozor, film postavi teorijo, da je Deklaracija v resnici le zemljevid za najmogočnejši zaklad vseh časov. Za zaklad vseh zakladov, ki ga ne bi moglo ukrasti niti Oceanovih dvanajst. In to še ni vse, za vsem naj bi stali prostozidarji, ali če hočete, templarji, novi svetovni red, ki se z nami pač igra. Ki nas zeza, vlači za nos in rajca z zakladon. Nam nastavlja uganke, kaže indice in uživa v naši nesposobnosti. In potem se pojavi Ben Gates (Nicolas Cage), Indiana Jones brez biča, ki hoče do konca. Ki ukrade Deklaracijo neodvisnosti in uspešno rešuje uganke. In ni ga boljšega od filma, ki teorijo zarote spremeni v prakso, pri tem neznansko uživa, se kljub temu jemlje resno in nam pove, da je Nicolas Cage pač edini pravi akcijski junak novega tisočletja. Seveda kadar se mu to zahoče.

— iztok gartner
1.1. 2005 ob 15:02

Film je zanimiv,skos te drzi v napetosti.Skos se kej dogaja. Je tudi nekaj scen pri katerih se fino nasmejis,splosno pa mi je bil film zelo vsec. vse kar je nekako fantazijskega so prikazali zlo dobro realno, tako da niti nimas obcutka da gre za neko hudo izmisljotino.

— Tia
2.1. 2005 ob 7:12 zvezdica

torej, da ne bo pomote - film je napet, gledljiv, na trenutke celo zabaven, predvsem pa ves čas dogaja... ni pa to film nekih neznanskih globin in razsežnosti... nicolasu cageju je ta vloga pisana na kožo, diane kruger je vse prej kot mila trojanska helena, sean bean pa je bil itak se vedno odličen v vlogah negativca. največji plust tega filma je, da so vsi ves čas 100% v pogonu, tako da res ni niti za sekundo dolgčas. priporočam! 8/10

— Lenča
2.1. 2005 ob 12:23

ta film je najbolj takoj ga morate videti.splača se

— lole
3.1. 2005 ob 12:34

men je bil film ful všeč, res ti ni dolgčas niti sekundo. dam prav "ta mali", ampak itak lahko v vsakem filmu, če ga podrobno analiziraš najdeš kakšne pomankljivosti.. Tako da, film ful priporočam.

— super
4.1. 2005 ob 14:07

Ta film je res najboljsi pustolovski film kar sem jih do zdaj gledal!Res se vam ga splaca it gledat!Zgodba te potegne vase da si zelis da se nebi nikdar koncal(vsa jaz sem imel tak obcutek)!igralci so super in tudi za tiste ki imajo radi akcijske filme je v tem dovolj akcije!

— Jernej
5.1. 2005 ob 11:47

Filem je živa beda. Vse kar je pokazano v filmu je videno že miljonkrat v različnih filmih. Nič novega, dolgočasno, predvidljivo, nerealno, . skratka bedno!

— bobi
8.1. 2005 ob 14:13

Film je zelo dober z veliko akcije in humorja pa tudi globine mu po mojem ne manka. Čeprav je morda res neverjeten ... zakaj bi pa moglo bit u filmih vse verjetno. U glavnem men je biu ušeč in vm bo tut če vam pa ne bo me pa tožte!

— Ilidian
8.1. 2005 ob 19:00

Film je men osebno zlo uredu čeprov je mal zakompliciran usa ta pot do zaklada

— samanta
11.1. 2005 ob 6:19 zvezdica

Še pred ogledom filma sem slišala nekaj precej negativnih kritik, tako da sem šla v kino "z rezervo". No, pa sem bila prijetno presenečena. Povsem gledljiv filmček, kjer ti ni dolgčas od začetka do konca. No, ja, pa ameriški je pač. kaj hočemo. Prijetna sprostitev.

— Nika
15.1. 2005 ob 10:27

Film je zlo dober in zelo napet!!! Zelo zabavno ga je gledati, vendar bi konec bil lahko bolj pojasnjen. Morda pa j film zelo podoben filmu INDIANA JONES, o tem presobite sami.

— amy
15.1. 2005 ob 10:39

Film je precej zapleten in določena dogajanja niso realna, strijam se s ta malo. Vsi so šli skozi grobnico brez skrbi, pa sploh niso vedeli, če je zaklad res tam. Vse se je rušilo pa se ni nikomur pripetilo kaj hujšega. Čista fantastika, kot Indy. Nicolas si je s pomočjo neke snovi kar ponaredil njene prstne odtise. FANTASTIKA!!!

— amy
16.1. 2005 ob 16:28

jA FILM JE RES DOBR PA MISLM DE GUNI K RADI GLEDATE PUSTOLOVSKE FILME DE GA MORTE IT GLEDAT.

— DIPSI
18.1. 2005 ob 21:29 zvezdica

Meni se je ta film zdel čisto povprečen, brez kakšnih posebnih presežkov, kakršnih sem vajen od producenta tega filma in tudi režiser je do sedaj režiral že boljše filme, glede na to da mnogi primerjajo ta film z Indiano Jonesem se meni zdi da vsi skupaj v tem filmu indyu ne sežejo niti do tamalega prsta na nogi in glede na to da film temelji na nekaj resničnih dejstvih, ki so res ekstremno zanimivi bi lahko posneli zgodbo na dosti bolj zanimivi način, tudi konec je preveč ameriški, kar je po mojem vpliv, da je pri filmu sodeloval DISNEY in so težili k neoporečni družinki zabavi! Prav tako so zagrešili kar nekaj tehničnih napak v filmu! Zanimiva zgodba, ki bi lahko bila prikazana na dosti bolj ultimativen način, če bi pomojem na režiserskem stolču sedel MICHAEL BAY, ker sta z dotičnim producentom ustvarila kar lepo število, sicer ameriških, blockbusterjev! V filmu ni za videt nič razen dobrih in uveljavljenih igralcev, ki pa v tem filmu niso imeli priložnosti pokazat svojega talenta. Ta film priporočam samo velikim navdušencem nad pustolovščino ali nad Diane Kruger. Edini plus v filmu je da je zgodba predstavljena z veliko akcije in nena zavlačuje z nepomembnostmi, ki se nena neposredno tičejo zgodbe.

— Peter
19.1. 2005 ob 19:32

NAJBOLJŠI FILEM KI SEM GA GLEDAL!

— MATJAŽ
23.1. 2005 ob 19:55

fak stari ker bedn film ej, pa un nicolas cage je kr en.. haha sj pa kaj shit happens... dj bedn film no =)=)=)

— MASH
25.1. 2005 ob 17:24

Ta film je ful hud in bi ga si šla še stokrat gledat. Pade ti v oči in se vživiš vanj. po mojem mnenju bi moral biti nagrajen in tudi igralci so bili ful dobri

— Nika
27.1. 2005 ob 6:35 zvezdica

Preprosto povedano je film noro dober in zelo kvaliteten,vreden ogleda,poln akcije in ves čas celotnega dogajanja napet,pohvale vredni so pa tudi zvok in efekti,ki jih premore kolosej.Gledal bi ga še najmanj trikrat...

— tadej
30.1. 2005 ob 22:07

FUL DOBR PUSTOLOVSKI IN AKCIJSKI FILM. IGRAVCI IGRAJO ODLIČNO!!! VREDEN OGLEDA!

— LARA
4.2. 2005 ob 17:51

po moje bo kar dobe film, glede na to da je Niko dobr igralec.. Pa mal nostalgije po legendarnem Indiana Jonesu že pogresamo!! Upajmo da bo QL!!!

— David Slatinšek
6.2. 2005 ob 21:56 zvezdica

Film sva si ogledala z mojo ženo. Kokice, ki sva jih kupila sva od šuba snedla, pijačo popila ... in bi še, toda ... za ponoven odhod iz dvorane ni bil mogoč! Film je napet do zadnjih pet minut in ti živce štrapacira do skrajnosti. Kino sva zapustila z razočaranjem, ... ker bi kar še enkrat! Film si je vredno ogledati!!!

— Bernard Plohl Medved
7.2. 2005 ob 17:54

film je res ful carski morte ga gledat. Nujn!

— NEZNANI
19.2. 2005 ob 12:49

ta film je res fantastičen za vse ljubitelje pustolovskih filmov

— blaz
22.2. 2005 ob 14:13 zvezdica

Kdo smo in od kod prihajamo? Dve vprašanji, na kateri človeštvo že dolgo išče odgovora, prvega z analizo, drugega z arheologijo. Pri slednji pa gre velikokrat tudi za materialno okoriščanje, prvič zato, ker ljudje že od nekdaj radi kopičimo vredne stvari na enem mestu in jih ponavadi v grobovih skušamo odnesti s sabo v smrt, drugi razlog pa je seveda redkost najdenih predmetov, ki narašča z njihovo starostjo, ljudje pa imamo pač to zanimivo lastnost, da največjo vrednost pripisujemo stvarem, ki se jih težko dobi. Ker pa se nihče noče prav rad odpovedati premoženju, se vedno potrudimo, da ga čimbolj zavarujemo, če ne drugače s številnimi šiframi in ugankami, zaradi katerih pa lahko marsikatero bogastvo postane Zaklad pozabljenih. Zaklad pozabljenih je tipičen pustolovski film z obilico akcije, številnimi skrivnostmi, večinoma dvoumno besedno komiko, obvezno romanco in na žalost tudi z zelo dvomljivo zgodbo. Zaklad pozabljenih izgleda kot učna ura ameriške zgodovine za telebane, saj neprestano namiguje, da je vsa svetovna zgodovina pravzaprav zgolj zgodovina Amerike. Ameriško pojmovanje zgodovine pač še vedno sega zgolj do kolonizacije (da ne bi kdo niti pomislil na kakšne staroselske Indijance!!!), 500 let pa za "misli-veliko" Američane pač ni dovolj, zato si eden-dva-tri prisvojijo svetovno zgodovino za svojo. Da bi zaklad prostozidarjev vrnili tja, kjer je bil "naropan", je seveda čisto bogokletna, da ne rečem teroristična, misel. A bolj ko se film trudi, bolj postaja očitno, da se vse vrti zgolj okrog deklaracije o neodvisnosti, ameriški svetinji, ki jo v tulcu prenašajo naokrog in si jo podajajo kot štafetno palico iz roke v roko, jo namakajo v razne raztopine ... vse samo zaradi zaklada. Kapitalizem je pač očitno močnejši od zgodovine!?! A v ospredju je predvsem akcija, ki je, kot se za Hollywood spodobi, dobro speljana, od številnih pirotehničnih umetnij, pa vse do prizorov stalnega pregona, tako z avtomobili, kot tudi peš. Na žalost se film vse preveč posveča prav zasledovalnim kadrom, kar jemlje prostor ugankam, a to le še enkrat več poudari, da se vse skupaj pač odvija zgolj okrog deklaracije in še nekaj predmetov iz časa ameriškega osamosvajanja. Če Nicolas Cage v vlogi "trčenega akcijskega arheologa" vsaj deloma prepriča, pa je v navezi z Diane Kruger preprosto preveč neizrazit, saj tako on, kot tudi ona, v scenah zbliževanja delujeta popolnoma hladno, brez vsakih čustev ali energije, kvečjemu s kakšno komično medsebojno zbadljivko. Prav zaradi tega je konec še toliko bolj naiven in naravnost šokantno klišejski. Hvala bogu za Jona Voighta, ki bi mu, malce hudobno rečeno, kljub njegovim letom, lik glavnega junaka v tem filmu bolj pristajal, kot pa Nicolasu Cageu. Zaklad pozabljenih je hitropotezna akcijska pustolovščina, ob kateri se ne gre preveč spraševati, zakaj, kje in kako, ampak se je, hočeš nočeš, preprosto potrebno prepustiti domišljiji scenaristov in volji režiserja, na koncu pa brez slabe vesti pozabiti na vse videno, saj je film milorečeno pač zgolj spretno narejena instant zabava, nič manj, a tudi nič več. Lep živopisan pozdrav :-)

— spookyMulder
12.8. 2005 ob 9:54

film je genjaln najboljši najbolših seneda opisat genjalngenjalngenjal ngenjalngenjalngenja lngenjalngenjal

— andrej
3.11. 2005 ob 15:11 zvezdica

Najbolj mi je bil všeč Rajly,ki j nj večkrat smešen.Drugrače pa film ni slab saj vsebuje veliko humorja in pred vsem z dobro glasbo,ki film še bolj poprstri.Všeč mi je tudi na dvd-ju,ko kaže kako so snemali eksplozijo ladje.

— Jakob-Lovec na zaklad
11.11. 2005 ob 9:52 zvezdica

National Treasure in režiser Joe Turtlletaub nam v filmu prikažeta sporočilo in filozofijo modrosti ustanovnih očetov ZDA prostozidarjev. Eden najbolj prepoznavnih je bil definitivno George Washington, tudi njegov pogreb je potekal po klasičnem prostozidarskem obredu. Zgodba o zakladu in enkricpiji na zadnji strani Deklaracije o neodvisnosti sta sicer sporno jedro filma, ki naj bi bila po mnenju mnogih zgolj elementarna fikcija in vnašanje mitov v zgodovino. Vendar se na tej točki zastavi novo vprašanje: Ali obstaja še neodkriti del zgodovine prostozidarjev, ki naj bi bila del znane teorije zarote. Ali to drži ali ne, je spet novo poglavje. Med ustanovnimi očeti ZDA, zgodnjebivanjske dobe ni bilo veliko prostozidarjev. To so bili Ben Franklin, George Washington in James Monroe, medtem ko prostozidarski profil ni dokazan Jeffersonu in Madisonu. Slednja dva pa sta hkrati glavni tvorca formulativnih dokumentov identifikacije ZDA. Prvi deklaracije o neodvisnosti in drugi ameriške ustave. Oba veljata tudi za ena izmed najbolj izobraženih predsednikov v ZDA. Jefferson, diplomant Collega Willam & Mary, pravnik, filozof, znanstvenik, literat, razsvetljenski mislec in še bi lahko naštevali. In Madison - diplomant politologije in sociologije iz Harvardske univerze, kontinentalni delegat v Virgini, član kontinentalnega kongresa, kreator ameriške ustave in kasnejši ameriški predsednik. Oba sta prihajala iz Virginie, Jefferson iz Montecella, Madison iz Shadwella. Oba sta posredno nasprotovala suženjstvu, vendar nikoli deklarativno, ker naj bi to po Madisonu "izzvalo neizbežen konflikt in zasadilo globoko rano med prebivalstvo, kar pa ni nič drugega kot omahovanje in separacija na dolgi rok." Madison je bil hkrati prvi predsednik, ki je razglasil doktrino proti Britancem, Monroe je njegovo prakso zgolj nadaljeval. Da pa se vrnemo k prostozidarjem. St. Trinity Church v New Yorku and Old North Church in Boston "Where Thomas Newton lamped a light in signal to Paul Revere that Britisg are coming, one by land, two by sea... naj bi veljali za utrdbo prostozidarstva v Severni Ameriki, poleg dobro delujočega sistema lož. Ali pod še kakšno skrito cerkvijo leži skrito ležišče "tisočih letih človekove zgodovine", pa je delo raziskovalcev in iskanje skritih dejstev Bena Franklina in ustanovnih očetov ZDA - definitnvno najbolj razsvetljenskih mislecev, kar jih pozna človeška zgodovina. Zaklad Pozabljenih - ZA! + Adieu, Excitus Acta Probat

— Excitus Acta Probat
20.1. 2006 ob 17:34

alo ludi film je svetski,mislih halo keri film od nicolasa cage ni cool.ne vem ful dugo že nisem vidla tak dorega filma,upam da še bojo naredli dosti takih filmov.ajd

— kuj ena
26.2. 2007 ob 13:24

zakon film, dvakat gledu, dvakat joku...

— jure
14.9. 2007 ob 22:57 zvezdica

Zelo dober film vreden ogleda. Predvsem se je odlično izkazal Nicolas Cage, film je zelo realističen.

— Klemen
2.12. 2007 ob 11:00

film me je res popolnoma navdušil bil je napet in tudi zelo zanjimiv menim da je res vreden ogleda .

— erika
27.9. 2008 ob 16:55

ful dober film splača se ga pogledat doma pred televizijo ali pa v kinu kajti je zanimiv ter sodobre vloge dobri prizori in še masikaj kar je zanimivo kajti filem je zanimiv upam da bodo naredili še drugi del kajti če bi ga naredili bi naredili vse in dosegli vse kar se da v enem filmu kajti to bi se splačalo ogledati v kinu ter pred televizijo no to je fse in upajmo da bodo naredili še drugi del,tretji,četri in tako dalje...bay

— žan

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.