Služkinje

Zgodba se odvija v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so ZDA doživljale vrsto prelomnih družbeno političnih gibanj, med katerimi je nenasilni aktivizem za človekove pravice in enakopravnost temnopoltih Američanov Martina Luthra Kinga zagotovo eden najpomembnejših in najodmevnejših. V vrtincu teh gibanj se zdi, da se je čas v južnih državah ZDA ustavil, toda v mestecu Jackson, Misisipi, se črnska dekleta in žene, ki so, tako kot generacije pred njimi, vse življenje služile premožnim belim družinam in vzgajale njihove otroke, povežejo v ''en glas''. Njihova občutja, misli in pričevanja so zapisana v romanu Služkinje (The Help), prvencu Kathryn Stockett, in je med bralci kmalu doživel izjemen uspeh. Tri ženske, v nenavadnih okoliščinah tako prijateljice kot zarotnice, okrog katerih se splete in naniza vrsta človeških usod in zgodb, tvorijo ogrodje in srce romana ter filma, po katerem je posnet.

Zasedba in liki

Eugenia Skeeter Phelan je pravkar diplomirala na univerzi Ole Miss (Misisipi) in se namerava preživljati kot pisateljica in novinarka. Skeeter si, v nasprotju z dekleti, s katerimi je odraščala v rodnem Jacksonu, želi prej kot družino ustvariti kariero, kar čudi in povzroča nelagodje tako njenih prijateljic kot matere. Pri okrajnem časopisu jo zaposlijo za pisanje kolumne o gospodinjskih nasvetih Miss Myrne. Nevešča takih in podobnih opravil poišče pomoč pri Aibileen, služkinji svoje najboljše prijateljice. Njun odnos kmalu preraste v tajni pisateljski podvig, ki ga podpira ugledna newyorška urednica, pomagajo pa ga uresničiti mnoge temnopolte ženske s podobno življenjsko usodo in ganljivimi zgodbami, kot je Aibileenina. Skeeter je na platnu upodobila Emma Stone igralka, ki je bila v mnogih filmih, zlasti komedijah, v stranski vlogi sposobna ''ukrasti'' prizor glavnemu liku. V lik Skeeter je vnesla inteligenco in ljubko, zdravo naivnost. ''Je labod, ki čaka, da dozori v lepotico, ki ji ni para,'' je navdušen režiser Tate Taylor. Emma je pred kratkim dokončala snemanje akcijskega filma po stripovskem junaku Spidermanu The Amazing Spiderman, pred tem pa komedijo Crazy, Stupid, Love ob Stevu Carrellu in Friends With Benefits ob Justinu Timberlaku in Mili Kunis.

Aibileen Clark je bila vse svoje življenje služkinja v premožnih belih domovih mesteca Jackson v Misisipiju. Vzgojila je 17 otrok belih ''gospodarjev'' in svojega edinega sina, ki je tragično in po nepotrebnem umrl v nesreči v rudniku, v katerem je garal od rosno mladih let. Pogreznjena v žalost črpa življenjsko moč tako iz vere kot iz odnosa z najboljšo prijateljico Minny. S tihim pogumom in dostojanstveno Aibileen opravlja svojo nemalokrat kruto dolžnost do zadnje delodajalske družine Leefoltovih, vključno z vzgojo njihove male Mae Mobley. Ko v njeno življenje stopi Skeeter, sklene Aibileen prvič v življenju spregovoriti o sebi, čeprav s tem preprostim dejanjem zase in za sebi podobne tvega kruta povračila. Filmska Aibileen je Viola Davis. Za vlogo v trilerju Doubt je bila nominirana za najboljšo stransko igralko za oskarja, zlati globus in screen actors guild award. Igrala je v številnih celovečernih filmih za veliko platno in TV, med njimi v Trust, Eat Pray Love, Knight & Day, Nights in Rodhante, Disturbia, Syriana, Kate & Leopold, Solaris, Traffic in drugih.

Minny Jackson je jezična 33-letna služkinja pri Hilly Holbrook in slovi kot najboljša kuharica v Misisipiju. Zaradi upornosti jo ''gospodarica'' vrže na cesto in zaposli jo samo osamljena Celia Foote, ki v premožnih krogih mesteca Jackson velja za ničvrednico in odpadnico. Minny je Aibileenina najboljša prijateljica, ki ji je pomagala prebroditi globoko žalost ob izgubi sina. Močna in neodvisna pa je prav Minny glas razuma in treznega skepticizma, ko gre za tajni Skeeterin projekt. Upodobila jo je Octavia Spencer, ena izmed najbolj priznanih karakternih hollywoodskih igralk tako na velikem platnu kot na televiziji. Njena prva vloga je bila v Schumacherjevi drami A Time To Kill. Odtlej je ustvarila zavidanja vredno kariero s paleto najrazličnejših vlog. Odlikuje se predvsem v komedijah; leta 2009 jo je revija Entertainment Weekly uvrstila med 25 najbolj zabavnih in smešnih igralk v Hollywoodu. Med njene opaznejše vloge sodijo v filmih Hiša debele mame, Dinner for Schmucks, Drag Me to Hell, Pretty Ugly People, Spiderman, Never Been Kissed, Being John Malkovich in vrsti drugih. Na TV pa je igrala v številnih priljubljenih nanizankah, med njim v Urgenci in Newyorški policiji/NYPD Blue.

O ustvarjalcih

Prijateljstvo med pisateljico Kathryn Stockett in režiserjem ter scenaristom Tatom Taylorjem je bilo bistvenega pomena za nastanek filma. Prijatelja iz otroštva sta v sedemdesetih letih odraščala skupaj v Jacksonu v Misisipiju. Pridružila sta se jima še v Jacksonu rojeni Brunson Green, ki ga je Taylor spoznal na tamkajšnjem festivalu bluesa pred 18 leti, ter Octavia Spencer, s katero se je spoprijateljil med snemanjem filma A Time to Kill.

Green, Tylor in Spencerjeva so živeli v Los Angelesu, Stockettova pa jih je velikokrat obiskovala, saj je živela v New Yorku, se tam poročila in rodila otroka. Roman je začela pisati kmalu po terorističnem napadu 11. septembra in zanj porabila polnih pet let. Potem ko jo je zavrnilo več kot 60 literarnih založnikov, bi skorajda obupala, vendar je rokopis dala še prijatelju Taylorju, da ga prebere. Prevzel ga je takoj, po nekaj prebranih straneh. ''Ne odnehaj,'' ji je navdušen dejal. ''Našel se bo nekdo, ki ga bo natisnil. Če ne, bom po njem jaz posnel film.'' Avtentičnost in iskrena izpovedna moč zgodbe je Taylorja prepričala takoj, ko je rokopis odprl. ''To je zgodba najinega otroštva,'' zatrjuje. ''Resda s Kathryn nisva odraščala kot nekateri liki v romanu, saj sva rojena veliko pozneje in sva preživljala otroštvo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Toda najini materi sta bili obe samohranilki in sta morali delati. Bili sta prisiljeni poiskati pomoč pri varstvu in vzgoji otrok in s Kathryn sva ženski, ki sta skrbeli za naju, imenovala drugi mami. Moji je bilo ime Carol Lee, njeni pa Demitri.''

Odločitev za film je padla, ko je Taylor poslal rokopis skupnemu prijatelju, producentu Greenu. Ta ga je prebral na letalu iz New Yorka v Los Angeles. Prizna, da je jokal, ko ga je bral in da ga uporne temnopolte junakinje spominja na babičino skrbnico Mary, s katero sta zgradili trdno prijateljstvo, ki je trajalo vse življenje.

Taylor je nalogo pisanja scenarija prevzel sam in bil odločen ostati zvest glasu romana, vendar ga kljub temu strniti v dvourni film. Vedel je, da mu bo uspelo, če bo prvih 200 strani romana uspel povedali v prvih 20 do 25 minutah filma. ''Ko sem ga začel pisati, je delo steklo. Najbrž zato, ker imava s Kitty (Kathryn Stockett, op.) podoben smisel za humor in način pripovedovanja zgodb.'' Kako leto pozneje je založba Penguin Books natisnila roman. S pomočjo strastnega navdušenja in hvale, ki se je širila od ust do ust navdušenih bralcev je knjiga ostala na vrhu New York Timesove lestvice najbolj branih književnih del kar šest tednov od skupnih 103, ko lestvice ni zapustila! V tistem času sta Taylor in Green mrzlično iskala izkušenega producenta, ki bi se jima pridružil pri filmu, saj sta dotlej imela izkušnje le z manjšo, neodvisno produkcijo. Taylor je odnesel roman Chrisu Columbusu, ki je priznal: ''Knjiga je fantastična. Kompleksa in družbeno pomembna kot dokument nekega časa naše ne tako daljne zgodovine.'' Prav tako ga je prepričal Taylorjev scenarij in se zaradi tega tudi odločil, da je edini pravi režiser za film. ''Razume vsako podrobnost, sleherni odtenek tistega sveta, saj je v njem odraščal. To pa je tisto, kar hočeš od režiserja.''

Ko so projekt predstavili Staceyju Sniderju,enemu od izvršnih direktorjev in partnerjev studia Dreamworks, se je odločil zanj praktično v trenutku, češ da takega dela ne sme izpustiti iz rok. Z Dreamworksom in Stevenom Spielbergom ob strani se mladi ustvarjalci niso imela česa bati. Studio je poskrbel za vso tehnično plat filma, režiserju in igralcem pa je pustil svobodo pri pripovedi zgodbe.

Služkinje je ganljiva, humorna in upanja polna brezčasna zgodba o tem, da ima vsak človek možnost spodbuditi spremembe. Njene junakinje s tem, ko povzdignejo svoj glas, da ga slišijo mnogi, tudi tisti, ki so si doslej vztrajno pokrivali ušesa pred njim, postanejo zmagovalke v svojih očeh in v očeh vseh navdušenih bralcev ter po zaslugi filma tudi gledalcev.