Sleparja

Vsebina

Roy (Nicolas Cage) in Frank (Sam Rockwell) sta prevaranta. Profesionalca. Mojstra prevar. Sleparja. Goljufa. Kakor hočete. Roy je stari maček, Frank je njegov ambiciozni varovanec. Trenutno "prodajata" naivnežem filtrirne naprave za vodo, ki so v resnici ceneni vodni filtri. Nič hudega sluteče ljudi zvabita v nakup s čudovitimi nagradami, ki jih nikoli ne dobijo, za filtre pa plačajo desetkrat več, kot so vredni. Tako zaslužita par sto dolarjev tu, kakšen tisoč tam, in njuno partnerstvo je kar uspešno.

Royevo zasebno življenje pa ni tako lepo. Trpi za agorafobijo, obseden je s čistočo in redom, kadi cigareto za cigareto, osamljen je in zdi se mu, da izgublja tla pod nogami. Ker zaradi psihičnih težav začne trpeti tudi delo, se zateče po pomoč k psihiatru (Bruce Altman), da bi mu predpisal zdravila. Terapija pa mu prinese več, kot si je obetal. Med drugim razkritje, da ima štirinajstletno hčer Angelo, ki ga hoče spoznati.

Angela najprej zmoti pedantni red nevrotičnega očeta, toda kmalu začne Roy na svoj način uživati v odnosu s hčerko in jo vzljubi, ona pa je vse bolj navdušena nad njegovimi vprašljivimi posli in ne odneha, dokler ji oče ne da priložnosti, da pokaže, kako jabolko ni padlo daleč od drevesa...

O produkciji

"Prevaranti so zanimivi, tako kot mafijci - vsaj izmišljeni," pravi pisatelj Eric Garcia, avtor knjige Matchstick Men, ki je pritegnila pozornost filmarjev že kot rokopis, še preden je šla v tisk. Stranki njegove agencije sta tudi producenta in scenarista Ted Griffin (scenarist Ocean's Eleven - Igraj svojo igro) in Sean Bailey (pred kratkim je bil nominiran za emmyja kot izvršni producent dokumentarne serije HBO Project Greenlight), ki sta zgodbo takoj pograbila. "To je predvsem osebna zgodba glavnega junaka, ki se še išče, in zgodba o odnosu, ki se splete med njim in hčerko. To, da je prevarant, je bistveno, vendar drugotnega pomena," pravi Ted Griffin, ki se mu je pri pisanju scenarija pridružil še starejši brat Nicholas. Nicholas je precej o prevarantih izvedel od dveh agentov FBI, s katerima se je pogovoril, preden se je lotil dela. "Sleparji še vedno uporabljajo stare finte, zadnje čase pa so svoj teren razširili še z internetom in televizijsko prodajo," pravi.

Vlogo izvršnega producenta je prevzel Robert Zemeckis (Forrest Gump, Brodolom), producentom pa sta se pridružila še njegova partnerja pri ImageMovers Productions Jack Rapke (Potopljene sence) in Steve Starkey (Stik, Brodolom, Forrest Gump). Rapke, ki je bil 15 let lovec na talente, ne bi mogel biti bolj zadovoljen, ko je zanimanje za mesto režiserja pokazal trikratni oskarjevski nominiranec Ridley Scott, nekdanja stranka v njegovi agenciji. "Stvari so se čudovito obrnile, nekoč sem bil Ridleyjev agent, zdaj pa sva spet sodelovala v povsem drugačnih vlogah."

Scottovo zanimanje je izzval "neobičajno pameten scenarij". Priznava, da je zgodba v svojem bistvu zabavna, vseskozi polna humorja. "Je pa po svoje tudi moralistična, kar je še toliko bolj zanimivo, ker so njeni liki pokvarjenci, ki kradejo denar naivnim gospodinjam. Niso sicer izprijenci najhujše vrste, pa vendar. Morda jih opravičuje le to, da so tudi njihove žrtve ljudje, ki bi radi prišli čim hitreje do denarja ali počnejo kaj, česar ne bi smeli."

"Naredili smo pošten film o nepoštenih ljudeh," pravi Bailey. "Ne o genialnih, neulovljivih zločincih, ki bi ukradli milijardo dolarjev. O navadnih ljudeh, kakršni živijo med nami in sunejo malo tukaj, malo tam."

Pred kamero

Nicolas Cage je eden najbolj vsestranskih in priljubljenih igralcev svoje generacije. Pred kratkim je bil za vlogo v Adaptaciji drugič nominiran za oskarja in četrtič za zlati globus. Leta 1995 je dobil oskarja, zlati globus in druga priznanja za vlogo samomorilskega alkoholika v filmu Zbogom, Las Vegas.

Njegov rojstni kraj je Long Beach, Kalifornija. Kot najstnik se je preselil v San Francisco in začel igrati v gledališču. Med šolanjem v Los Angelesu je leta 1981 odigral svojo prvo vlogo kot profesionalni igralec, in sicer v televizijskem filmu The Best of Times. Kmalu se je pojavil tudi na velikem platnu, v komedijah Fast Times at Ridgemont High ter Valley Girl. Sledili so filmi Rumble Fish, Racing With the Moon, The Cotton Club, Birdy, Peggy Sue se poroči, Mesečnica (prvi zlati globus), Arizona Junior, Divji v srcu, Honeymoon in Vegas (druga nominacija za zlati globus). V zadnjem času je sodeloval z Jerryjem Bruckheimerjem, enim najuspešnejših hollywoodskih producentov (Samo še 60 sekund, Letalo prekletih, Alcatraz), ter z uglednimi režiserji, kot so John Woo (Glasniki vetra, Brez obraza), John Madden (Corellijeva mandolina), Brett Ratner (Zamujena priložnost), Joel Schumacher (Osem milimetrov), John Dahl (Red Rock West), Barbet Schroeder (Poljub smrti), Brian De Palma (Kačje oči), Brad Silberling (Mesto angelov) in Martin Scorsese (Med življenjem in smrtjo). Igral je še v filmih Guarding Tess, Fire Birds, The Boy in Blue, Lahko se zgodi tudi vam ter Vampirjev poljub.

Poskusil se je tudi kot producent (Vampirjeva senca, The Life of David Gale) in režiser (romantična drama Sonny).

Sam Rockwell je pritegnil pozornost z opaznimi vlogami v neodvisnih filmih (Lawn Dogs, Safe Men, Jerry and Tom), kmalu pa se je začel pojavljati tudi v filmih velikih studiev. Pred kratkim smo ga videli v filmu Izpovedi nevarnega uma ob Georgeu Clooneyju, Drew Barrymore in Julii Roberts (vloga mu je prinesla nagrado za najboljšega igralca na berlinskem filmskem festivalu) ter v komediji Welcome to Colinwood, prav tako ob Clooneyju. V zadnjih letih je igral še v filmih Heist, Charliejevi angelčki, Zelena milja in Galaxy Quest. Med njegovimi starejšimi filmi pa so še Zvezdniki Woodyja Allena, Sen kresne noči Michaela Hoffmana, Box of Moonlight Toma DiCilla, Drunks Petra Cohena, Light Sleeper Paula Schraderja, Zadnji odcep za Brooklyn Ulija Edla ter Clown House Francisa Forda Coppole (njegova prva filmska vloga, ko je bil še študent).

Alison Lohman je odigrala prvo veliko vlogo v filmu White Oleander z Michelle Pfeiffer, Renee Zellweger in Robin Wright Penn, kjer upodablja hčerko zapornika, ki preživlja težke čase v rejniških družinah.

Odraščala je v Palm Springsu, Kalifornija. Že pri devetih letih je začela peti, plesati in igrati v gledališču. Po srednji šoli se je preselila v Los Angeles in postala profesionalna igralka. Doslej je igrala še v televizijskem filmu Sharing the Secret in v seriji Pasadena. Kmalu jo bomo videli ob Ewanu McGregorju v filmu Big Fish Tima Burtona.

Za kamero

Sir Ridley Scott je bil pred kratkim tretjič nominiran za oskarja za film Sestreljeni črni jastreb, eno velikih uspešnic leta 2001. Leto prej mu je drugo oskarjevsko nominacijo prinesel Gladiator, dobitnik petih oskarjev in še nekaterih drugih nagrad. Scott je eden od najuglednejših mojstrov filmske industrije.

Rodil se je v South Shieldsu v Angliji, odraščal pa v Londonu, Walesu in Nemčiji. V Londonu je študiral na akademiji za umetnost in naredil svoj prvi film. Uspešno je diplomiral in dobil štipendijo za izpopolnjevanje v ZDA, kjer je pridobil dragocene izkušnje pri delu z dokumentaristoma Richardom Leacockom in D.A. Pennebakerjem. Vrnil se je v Anglijo in se zaposlil kot scenograf pri BBC, kjer je hitro napredoval in kmalu režiral številne programe.

Tri leta pozneje je ustanovil svojo producentsko družbo RSA, ki je postala ena najuspešnejših v Evropi in kmalu začela delovati tudi v New Yorku in Los Angelesu. Scott je režiral več kot 3000 reklamnih oglasov.

Leta 1978 se je od reklam preusmeril k filmu. Začel je z Dvobojevalcema (nagrada žirije v Cannesu) ter nadaljeval s prelomnim Osmim potnikom (oskar za vizualne efekte) in kultnim Iztrebljevalcem. Sledili so Legenda, Dama in detektiv ter Črni dež. Leta 1987 je ustanovil družbo Percy Main Productions, katere prvi projekt je bil Thelma in Louise, ki je bil nominiran za pet oskarjev, tudi za režijo (Scottova prva nominacija). Zatem je posnel filma 1492 in Browningova verzija. Leta 1995 je z bratom Tonyjem ustanovil Scott Free Productions in pod okriljem te družbe režiral filme White Squall, G.I. Jane in Hannibal, med njegovimi novimi projekti pa je zgodovinska drama Tripoli z Russellom Crowom. Družba je med drugim producirala tudi serijo Lakota po krvi, priredbo filma Tonyja Scotta iz leta 1983, ter televizijska filma RKO 281 in The Gathering Storm.

Scott je tudi eden od predsednikov družbe Mill Film, ene od največjih družb za digitalno produkcijo in postprodukcijo, ki je bila ustanovljena leta 1987 in je sodelovala pri vizualnih efektih filmov, kot so Zaljubljeni Shakespeare, Babe, Pitch Black, Mačke in psi, Harry Potter in kamen modrosti, Lara Croft: Tomb Raider in Gladiator (oskar za vizualne efekte).