Kolosej
Film distribucije Fivia

Razredni sovražnik

drama
prejemnik nagrade FEDEORA za najboljši film v sekciji beneški teden kritike
Podnapisi
Na sporedu od: 12.9.2013, Kolosej Ljubljana
1h 52min / 112min
Leto: 2013
Država: Slovenija
Jezik: slovenščina, nemščina
Scenarij: Nejc Gazvoda, Rok Biček in Janez Lapajne
Režija: Rok Biček
Film, povzet po resničnih dogodkih, je postavljen eno od slovenskih srednjih šol, kjer dijaki nikakor ne morejo sprejeti zahtev novega učitelja nemščine. Njihov odnos se zaostruje iz dneva v dan in po samomoru dijakinje njeni sošolci krivdo pripišejo učitelju. To sproži niz usodnih dogodkov, ki za vedno spremenijo življenje učitelja in učencev, saj se resnica ozadja dogajanj skriva pod številnimi tančicami lahkomiselnih laži, zlonamernih spletk in nespametnih odločitev.

Zaradi različnih pogledov na življenje se zaostrijo odnosi med gimnazijci in novim učiteljem nemščine. Ko ena od gimnazijk naredi samomor, njeni sošolci obtožijo učitelja, da je odgovoren za njeno smrt. Spoznanje, da zadeve niso tako črno-bele, pride prepozno.

V filmu je samomor uporabljen kot sprožilni moment za dogodke, ki nato poskušajo prerasti meje šolskih zidov in so odraz današnje splošne družbene klime. Ekstremna situacija prikaže prepad med dvema zelo različnima generacijama, ki ga tragedija le še poglobi. - Rok Biček

Film je zelo intenzivna drama, ki se dotakne občutljivih tem, kot sta vzgoja in odraščanje, ki potekata v kompleksnem okolju šolskega prostora. - utemeljitev selektorjev 28. beneškega tedna kritike ob uvrstitvi filma v to sekcijo

Želim si, da bi film tudi s pomočjo beneškega festivala lažje našel pot do generacije, ki je s tem filmom dobila priložnost razčistiti težave, ki jih ima sama s sabo in z drugimi okoli sebe. - Rok Biček

Izbiranje zasedbe

Igorja Samoborja (9:06, Ljubljana je ljubljena, Črna orhideja,…), Nataše Barbare Gračner (Osebna prtljaga, Dvojina, Delo osvobaja,…), Tjaše Železnik (Kratki stiki, Osebna prtljaga, Ljubljana,…), Maše Derganc (Šelestenje, Kratki stiki,…) in Roberta Prebil (Gremo mi po svoje, Pod njenim oknom,…) ni treba posebej predstavljati. Razrednega sovražnika pa poleg uveljavljenih imen zaznamujejo predvsem novi mladi obrazi. Na dolgotrajno iskanje za devetimi mladimi igralci se je režiser Rok Biček, skupaj z asistentko Yulio Roschino in asistentom Simonom Intiharjem, podal po ljubljanskih srednjih šolah, končni izbor pa je potekal v Filmskem studiu Viba film Ljubljana v drugi polovici aprila 2012, kjer so se pri zadnjem krogu avdicij omenjenim selektorjem pridružili še Aiken Veronika Prosenc, Janez Lapajne in Nejc Gazvoda. Nato so stekle vaje z igralci, ki so se jim pridružili še nekateri starejši kolegi iz vrst amaterskih igralcev, recimo Peter Teichmeister iz Osebne prtljage, in naturščkov. Med slednjimi je tudi Estera Dvornik, mama režiserja Klemna Dvornika (Kruha in iger), v vlogi šolske psihologinje Sonje. Dvornikova je psihologinja tudi v resničnem življenju, kot takšna se je pojavila že v Bičkovem mednarodno uspešnem študentskem dokumentarcu Družina. V vlogah nekaterih staršev so v prizoru z roditeljskim sestankom nastopili tudi nekateri resnični starši in sorodniki mladih igralcev v filmu.

Zanima me način igre, kjer igralec v popolnosti izhaja iz sebe in ne iz vnaprejšnje predstave. Da ne igra, ampak živi življenje lika. - Rok Biček

Ekipa

režija ROK BIČEK

scenarij NEJC GAZVODA, ROK BIČEK, JANEZ LAPAJNE

producenta AIKEN VERONIKA PROSENC, JANEZ LAPAJNE

direktor fotografije in snemalec FABIO STOLL

montaža JANEZ LAPAJNE, ROK BIČEK

oblikovalec, montažer in mešalec zvoka JULIJ ZORNIK

snemalec zvoka PETER ŽEROVNIK

scenografija DANIJEL MODREJ

kostumografija BISTRA BORAK

oblikovalka maske PETRA HARTMAN

mojster osvetljave SEBASTIJAN SKVARČA

mojster slikovne obdelave WILLI WILLINGER

Vi Slovenci, če se ne pobijate sami, se pa med sabo. - iz dialoga v filmu

O režiserju

Rok Bičekje rojen leta 1985 v Novem mestu in je diplomant UL AGRFT. V filmski svet je vstopil kot obetaven slušatelj Lapajnetove PoEtike, občasne akademije za raziskovanje umetnosti filmske režije pod okriljem Triglav filma. Za svoje študentske filme je prejel številne nagrade. Razredni sovražnik je njegov režijski celovečerni prvenec. Tako kot Michael Haneke, Cristian Mungiu in Andrej Zvjagincev – filmski avtorji, ki ga navdihujejo, se tudi Biček poigrava s potencialno nevarnostjo, ki preži v majhnih, vsakdanjih podrobnostih. Gesta, pogled ali napačna beseda lahko zanetijo požar.

Režiserjeva filmografija (izbor)

  • 2013 – RAZREDNI SOVRAŽNIK – celovečerni prvenec
  • 2010 – NEVIDNI PRAH – študentski kratki (TV)
  • 2010 – LOV NA RACE – študentski kratki
  • 2008 – DAN V BENETKAH – študentski kratki
  • 2007 – DRUŽINA – študentski kratki dokumentarec
  • 2004 – ŽIVLJENJE – študentski kratki

Njegove študentske filme sem spremljal od prvega joka pa do takrat, ko so shodili. Brez zadržkov lahko rečem, da vsi trije Bičkovi študentski filmi presegajo moje akademijske stvaritve. - Janez Lapajne

Soavtorji

Pod scenarij se, ob Roku Bičku, podpisujeta še Nejc Gazvoda (režiser Dvojine in Izleta, soscenarist Osebne prljage) in Janez Lapajne, ki je skupaj z režiserjem film tudi montiral. To je že šesta Lapajnetova montaža celovečernega filma. Pri Razrednem sovražniku pa so, poleg režiserja, dobili prvo priložnost za vodilno vlogo v posameznem sektorju še štirje soustvarjalci filma – direktor fotografije in snemalec Fabio Stoll iz Münchna, scenograf Danijel Modrej, kostumografka Bistra Borak in mojster osvetljave Sebastijan Skvarca. Oblikovanje maske je delo Petre Hartman (Izlet, Lajf). Za zvok sta poskrbela oblikovalec, montažer in mešalec zvoka Julij Zornik in snemalec zvoka Peter Žerovnik, ki sta sodelovala že pri mnogih slovenskih filmih. Zornikova ekipa je zvokovno obdelavo opravila v Filmskem studiu Viba film Ljubljana. Računalniške posege v sliki je izvedla TSS Produkcija iz Maribora, slikovna obdelava pa je delo mojstra Willija Willingerja z Dunaja, stalnega sodelavca režiserjev Michaela Hanekeja in Ulricha Seidla. Willinger je s Triglav filmom sodeloval že prej, najbolj dejavno pri Lapajnetovem kratkem filmu Kdo se boji črnega moža?, za katerega je skupaj z ekipo dunajskega laboratorija Listo Videofilm nadgradil postopek izdelave črno-bele podobe, ki jo je uporabil za Hanekejev Beli trak.

Skozi filmsko umetnost se mi zdi pomembno govoriti o stvareh, ki odsevajo tako nacionalno kot svetovno družbo, to pa je v Razrednem sovražniku povedano skozi mikrosvet srednješolcev, ki so izjemno ranljiva generacija in kot taka vede ali nevede dovzetna za vse, kar se dogaja njim in okrog njih. - Rok Biček

Prvi koraki – filmu naproti

Najprej je bilo predvideno, da bo film, kot svoj četrti celovečerec, režiral Janez Lapajne (Osebna prtljaga, Kratki stiki, Šelestenje), ki je ob izhodiščni misli o filmu o skupini, ki nekoga obtoži brez konkretnih dokazov, jeseni 2009 k sodelovanju pri nastajanju vsebine povabil svojega nekdanjega slušatelja in sodelavca Roka Bička, tedaj še študenta UL AGRFT. Ta je že kmalu predlagal, da bi za film raziskal ozadja dogodkov, ki jim je bil priča kot srednješolec. Biček se je hitro izkazal z entuziazmom in s strastnim raziskovanjem tematike. Zato sta se producenta filma Aiken Veronika Prosenc, ki je filmu tudi dala naslov, in Janez Lapajne v začetku leta 2010 odločila, da režijo filma pod okriljem njune produkcijske hiše prepustita temu tedanjemu študentu ljubljanske filmske akademije. Biček pa je, ko se je soočil z dejstvom, da je pred njim celovečerni prvenec, za nekaj mesecev malce zastal. Zato sta producenta k pisanju scenarija, po lepi izkušnji z Osebno prtljago, pritegnila še režiserja in pisatelja Nejca Gazvodo (Izlet, Dvojina), ki je obiskoval novomeško gimnazijo v istem času kot Rok Biček, bila sta v paralelki. Gazvoda je s svojim izjemnim občutkom za zgodbo, jezik in dialoge, v scenarij vnesel svežino. Tako je, iz srednješolskih izkušenj dveh od treh scenaristov, začela nastajati filmska zgodba, iz nje pa so nato zrasli samosvoji filmski liki, odnosi in situacije, ki so kar klicali po scenaristični ekipi dveh generacij. Slovenski filmski center je jeseni 2011 prižgal zeleno luč sofinanciranju celovečernega prvenca Roka Bička Razredni sovražnik.

Po narejeni raziskavi za film, se skoraj leto dni nisem nikamor premaknil. Zgodba se mi je zdela »prevelika« za prvi film, z ogromnim številom kompleksnih likov, kar je težko obvladovati. Moral sem dozoreti zanj, vendar sem se v procesu še nekajkrat izgubil. - Rok Biček

Lokaciji

Snemanje filma je, z izjemo enega prizora, ki je bil posnet na Severnem Jadranu (med Piranom in Benetkami), v celoti potekalo na Gimnaziji Novo mesto, ki je Triglav filmu v času poletnih počitnic 2012 prijazno odstopila svoje prostore. Pri tem je svojo vlogo odigralo tudi dejstvo, da sta bila Rok Biček in Nejc Gazvoda dijaka novomeške gimnazije.

Na snemalni lokaciji sem preživel ogromno časa, da sem videl kako funkcionira prostor. Zgodbo v veliki meri gradim iz prostora. Vzemimo primer radijske kabine, ki je ena redkih stvari, ki smo jo v šoli zgradili posebej za film. Resnični dogodek je potekal v tajništvu. Tako je bil prizor tudi prvotno napisan, dokler ni scenograf na enem izmed sestankov omenil, da si je celotni prizor predstavljal v stekleni radijski kabini, ker so imeli takšno na njihovi šoli. Ta rešitev se mi je zdela v trenutku boljša. Učence smo postavili v stekleno kocko in s tem prizoru dodali še vizualni kontakt med uporniškimi učenci na eni strani stekla in nemočnimi učitelji na drugi. To je bila bistvena nadgradnja, ki je izhajala iz razmišljanja o prostoru. - Rok Biček

Glasba

Rdečo nit, ki veliko prispeva k vzdušju v filmu, predstavlja Preludij op. 28, št. 15 Frédérica Chopina. Igralka Daša Cupevski (kot Sabina) je za igranje pianina v filmu prvič v življenju obiskovala inštrukcije iz klavirja. Preludij, ki ga slišimo v filmu, pa je naknadno, tako na klavirju kot na pianinu, izvedla odlična pianistka Katja Sinkovič iz Rogaške Slatine, ki študira na Dunaju. Snemanje njenih izvedb Chopinovega preludija je potekalo na Radiu Slovenija. Skladatelja Tina Mauko in Anže Rozman sta za prizor v filmu priredila slovito Valkiro (Die Walküre) Richarda Wagnerja. Tri svoje skladbe, ki jih je Rok Biček izbral kot ozadje, za dogajanje v filmu, pa je prijazno odstopil Miha Blažič, bolj znan kot N'Toko.

Prevodi

Za prevod dialogov v nemščino je poskrbela prevajalka Daniela Kocmut iz Gradca, ki je v nemščino uspešno prevedla tudi roman Drevo brez imena Draga Jančarja. Daniela Kocmut je z izjemnim občutkom tudi inštruirala igralce, ki v filmu spregovorijo nemško, in bdela nad njihovo izgovorjavo tudi v času zvokovne obdelave filma. Prevod za angleške podnapise je opravil Anglež Roger Metcalfe, dolgoletni sodelavec Triglav filma, ki je pred leti dolgo bival v Sloveniji, zdaj pa živi v Novi Mehiki v Združenih državah Amerike. Patrizia Zonta je opravila veliko delo pri prevodu za italijanske podnapise. Na beneškem tednu kritike so namreč zahtevali posebno festivalsko kopijo z italijanskimi podnapisi, ki so se morali časovno popolnoma, do sličice, ujemati z angleškimi. To je bil za prevajalko, ki se je svojega dela lotila kot zadnja med prevajalci, resnično velik izziv.

Lektorstvo slovenskih podnapisov pod nemškimi dialogi je opravila Ana Marija Toman, postavitev vseh različic podnapisov pa dunajsko podetje DeLuxe-Videotitel.

Mislim, da je Razredni sovražnik prišel v našo družbo v času, ko ga ta zelo potrebuje in da bo na široko odprl prostor za debate v srednjih šolah, pa tudi širše. - Rok Biček

Triglav film

Že od svojega nastanka v letu 2001 je Triglav film usmerjen v avtorsko kinematografijo. Nagrajevani in kritiško cenjeni celovečerci in kratki filmi v produkciji te neodvisne slovenske produkcijske hiše sodijo med najodličnejše dosežke sodobne slovenske kinematografije. Aiken Veronika Prosenc je producentka vseh filmskih naslovov pod okriljem Triglav filma, Janez Lapajne pa se je ob njej, po Šelestenju in Kratkih stikih, v tej vlogi preskusil tretjič.

Filmografija produkcijske hiše (izbor)

  • 2013 – RAZREDNI SOVRAŽNIK, režija Rok Biček – celovečerni prvenec
  • 2012 – KDO SE BOJI CRNEGA MOŽA?, režija Janez Lapajne – kratki
  • 2009 – OSEBNA PRTLJAGA, režija J. Lapajne – celovečerni
  • 2007 – MOCVIRJE, režija Luka Puš – kratki
  • 2006 – KRATKI STIKI, režija J. Lapajne – celovečerni
  • 2004 – SMRT, režija Sonja Prosenc – kratki
  • 2004 – ŽIVLJENJE, režija R. Biček – kratki
  • 2002 – ŠELESTENJE, režija J. Lapajne – celovečerni prvenec

Komentarji

12.8. 2013 ob 21:02

kdaj pride ven trailer?

— didžej
26.8. 2013 ob 16:10

komi čakam da bo u kinu ta film

— zira
2.9. 2013 ob 14:40

sam zgleda dobr film

— fgbs
8.9. 2013 ob 10:59

spet ta knjižna slovenščina, to najbolj pokvar film...

— lololol
12.9. 2013 ob 10:19 zvezdica

Film sem si ogledal včeraj ob odprtju 16. Festivala slovenskega filma in me je res prijetno presenetil!

Kljub tematiki, ki bi lahko hitro vodila do še enega v seriji "klasičnih predvidljivih" zamorjenih slovenskih filmov z napornimi dialogi in kljub kopici mladih igralcev (posebej pri nas ponavadi to že skoraj po pravilu pomeni negledljiv film), je Razredni sovražnik eden izmed boljših filmov letošnje sezone. Res da gre za zelo občutljivo vsebino oziroma praktično tabu temo slovenske družbe (samomor), je ekipi z režiserjem Bičkom na čelu uspelo na zelo prefinjen način opozoriti na pereč problem naše družbe in ob tem ujeti mladostniški uporni duh v soočenju s tragično smrtjo vrstnice. Pohvalil bi tudi zelo dober izbor glasbe, ki nikakor ni vsiljiva in zelo primerno sledi dogajanju brez vsiljivih posegov oziroma brez namena, da bi sama po sebi dvigovala napetost, kot je to pogosto navada. Dialogi dajejo vtis spontanosti, kjer to ni potrebno, ni uporabljen knjižni jezik (izjemno!), mladi igralci pa so vsi po vrsti zelo dobro opravili svoj del posla, da Samoborja v glavni vlogi sploh ne omenjam (5+).

Morda tega res nisem toliko pričakoval, vendar je film poln tudi krajših humornih vložkov, ki na trenutke res osvežijo sam film, vseskozi pa pomagajo pri že prej omenjeni izjemno dobro filmsko ustvarjeni atmosferi povprečnega srednješolskega razreda. Kamera je prav tako zelo na nivoju, na trenutke sem morda težje ujel ali celo preslišal kakšen pogovor (V dvorani bi znalo biti drugače), vendar to ni poseglo v dojemanje in sledenje filmu, zvokovni del sicer vrhunsko izveden.

Da zaključim, upam da se Biček in kolegi v bližnji prihodnosti lotijo še kakšnega projetkta in da bo naš Filmski sklad še pogosteje dajal priložnost morda sicer še neuveljavljenim (to je Bičkov 1. celovečerec) mladim režiserjem, ki pa imajo očitno dosti energije in navdiha da dvignejo nivo slovenskega filma. Res si veliko obetam od "novega vala" slovenskih filmarjev (ne samo Novomeščanov, pri pisanju scenarija je namreč sodeloval tudi Gazvoda - čestitke tudi njemu) in mislim, da bi lahko kmalu dobili še kakšen film tega kova. Srečno!

P.S. Čudi pa me, da filma (čeprav je zaenkrat še festivalski, zdaj sledi še premiera v Koloseju) zaenkrat ni na IMDb-ju, ko bo, mu dam 8/10

— Oglednik
12.9. 2013 ob 12:08 zvezdica

Film sem gledal na otvoritvi FSF-ja v Portorožu. Je še vedno slovenski z razvlečenimi kadri, sam film pa teče in me je zelo zelo pozitivno presenetil. Čeprav se vse dogaja znotraj šole, brez posebnih efektov in podobnega, film ni dolgočasen, igralska zasedba je super, dijaki so igrali odlično! Vmes ob zelo težki tematiki postreže z vrhunskimi komičnimi vložki, ki dajo filmu res svojevrsten pečat, saj sem kot gledalec komaj čakal, da se ponovno nasmejim, čeprav dobre volje nisem pričakoval.

Film vreden ogleda! Podprite slovensko produkcijo in hitro v kino.

— Iztok
12.9. 2013 ob 19:24

včeraj gledal film v portorožu, resnično odličen od zgodbe do igralcev. film ki se ne le kosa s slovensko konkurenco ampak svetovno. če bi bil ta film posnet v ameriki bi definitivno bil hit.

— zrzrz
13.9. 2013 ob 16:29

še kar vredu

— buba
14.9. 2013 ob 0:38

Super film! Vsa čast in čestitke celotni ekipi!

— Blaž Učakar
16.9. 2013 ob 0:00 zvezdica

"Sistema ne moremo uničiti, posameznika pa lahko."
Oklepajoč se slednjega, se skupina dijakov zoperstavi sistemu in z njim tesno povezanemu, strogemu profesorju Robertu Zupanu (Igor Samobor), ko po zaporedju neugodnih dogodkov sošolka Sabina (Daša Cupevski) naredi samomor. Ravno Zupan je utelešenje umetne tvorbe, "nujnega" zla, ki ga dijaki krivijo za Sabinino smrt in se proti njemu, skozi niz upornih korakov, borijo z vso močjo.

Bičkov prispevek slovenskemu filmu lahko nekako opišem kot zgodbovni presežek. Močni dialogi med izredno mladimi, a zato nič manj profesionalnimi, igralci kakovostno začrtajo izgubljenost dijakov in željo po boljšem razumevanju današnjega sveta, z dotikanjem tem o pritisku sistema, žalosti ob izgubi, odprtomiselnosti in slabi ter brezbrižni vzgoji. Biček kvalitetno poudari odlično razvite osebnosti posameznih dijakov, ki jih povezuje želja po tem, da bi bili slišani. Izredno inteligenten pristop do svojega lika, Roberta Zupana, pa z neskončno mero odločnosti in strogosti izpelje prvak in ravnatelj Drame, Igor Samobor. S svojo izredno igro primerno ustvari globoko vrzel med njim in po njegovem neposlušnimi dijaki, ki pa jo predavanja izključno v nemšini zgolj še poglobijo. Zaradi dobro izpelajnega naraščanja napetosti v filmu, lahko povprečen gledalec spregleda malo šibkejšo igro neizkušenih igralcev, ki pa na srečo ni opazna na veliko mestih.

Kljub vsemu pa prej omenjena odlična napetost, ki ti na trenutke ne pusti do zraka, proti sredini filma zapade in scene postajajo vse bolj deja vu. Film s takim tempom je težko ohraniti v ritmu in vsak adagio je tu ravno zato še posebej očiten in moteč. Fotografija je natančna, boljši izraz bi bil pravilna, a žal popolnoma nič drzna in inovativna, če seveda ne štejemo neprimernega tresenja kamere ob napačnih trenutkih. Lokacijska šibkost in monotonost je sicer daleč od tega, da bi bila moteča, a je lahko kljub temu stvar okusa in prostor v filmu, če hočete ali ne, je pomemben.

Odmikajoč se od napak, sta zgodba in igra izvrstna in film je jasen pokazatelj kvalitete slovenske kinematografije. Čestitam, Rok Biček.

Moja ocena : 7/10

— Gledalec
16.9. 2013 ob 12:05

zanimiv film, ti da misliti,
čudno, da je bila dvorana skoraj prazna

— štirje
16.9. 2013 ob 22:35

Film vreden vsake pohvale. Morali bi si ga ogledati tako starši kot otroci najstniki.
super in še enkrat super. Bravo Rok in vsa ekipa, ki je sodelovala pri nastajanju filma.

— ZVEZDANA
17.9. 2013 ob 0:35

beden, dolgočasen, butast film. trailer zgleda super, v kino dvorani pa te čaka razočaranje. krnekaj je, to še ga najboljše opiše.

— makaron
17.9. 2013 ob 18:50

bravo lapajne, čestitke za odlično montažo!

— hobotnica
18.9. 2013 ob 13:15 zvezdica

Mali princ je rekel, da so besede vir nesporazumov. Kako veličastno zgodbo je naredila ekipa iz tega na videz preprostega stavka. Da, strašljivo moč ima nepremišljena beseda na posameznika, narod, svet! Film, ki me je prikoval na stol v dvorani in hodi z menoj v "moj razred".

— Majda Tomc
18.9. 2013 ob 22:38

Super film. Res vsa cast. Odlicno prikazuje dogajanje v soli. Dialogi in osebe so izpiljeni.

— Rok
19.9. 2013 ob 15:47 zvezdica

Pogledal. Čist ok, filmu ni kaj dosti za očitat. Art film, zato se o okusih ne razpravlja. Priporočam. V Koloseju najbrž ne bo nekega navala. Se pa vedno znova sprašujem, kako so te festivalske žirije nore na "čudne" filme. Podobno kot lani Holy Motors - film, ki počne ravno to, kar sicer mnogokrat očitajo slovenskemu filmu - je bil kr'neki. No, Razredni sovražnik je boljši.

Razredni sovražnik se lahko zagotovo zahvali Igorju Samoborju za uspeh. Res je izjemen. Pa fotografija je zelo na mestu. Škoda, da ima film tako slab kino obisk (cca. 1.500 v enem tednu). Ali res ljudje hodijo gledat samo še Smrkce in Odrasli 2? Saj, za otroke ne rečem, ampak da ni več odrasle populacije, ki bi šla v kino?

— Bergman
20.9. 2013 ob 0:44 zvezdica

Eden izmed najboljših slovenskih filmov. Zgodba, scenarij ter igra so briljantno ustvarili pravo vzdušje. Pogrešam morda samo pojasnilo glede kontinuitete, oz. se kot gledalec lahko v njej (pre) hitro izgubiš. Drugače pa odličen film, ogled vsekakor priporočam.

— mimi
21.9. 2013 ob 23:42 zvezdica

Po koncu tega filma gledalec ostane brez besed, saj potrebuje nekaj časa, da sprocesira videno. Film gotovo ponuja dovolj miselnih iztočnic tudi za "zahtevnega" gledalca. Samobor resnično prepriča, ostali pa tudi ne zaostajajo. Morda nekoliko res zmoti knjižna slovenščina ... vendar le v pogovorih med dijaki (za katere vemo, da med seboj ne govorijo knjižno). Slovenščina pozna tudi druge (ne)knjižne zvrsti, ki bi se jih lahko poslužili. Zgodba si zasluži pohvalo, režija prav tako. Film vas zagotovo ne bo pustil ravnodušnih. Pohvalno

— MČ
24.9. 2013 ob 10:50 zvezdica

Odličen film, odlična zasedba...po dolgem času nekaj svežega v dramsko-filmskem žanru na slovenskem! TOLE MORAJO GLEDAT PREDVSEM STARŠI!!!!

— babiBa
24.9. 2013 ob 22:10

Kakšen je filem? Vreden ogleda?

— nekdo
27.9. 2013 ob 10:43

aa ne že spet, zgleda res slab film ne bom su gledat,
aja podnapisov ni, a so slovenci res preleni -.-

— fdjnfa
27.9. 2013 ob 12:00 zvezdica

Spet eden tistih filmov zaradi katerih je življenje užitek.
Poln čustev, tem za razmišljanje, simpatičnega inteligentnega humorja, vrhunske igre in zornega kota scenaristov in režiserja.
Vsekakor priporočam ogled.

— Marija
28.9. 2013 ob 23:34

V kinu smo vsi, cela dvorana obsedeli se nekaj minut, čista tišina.. res ganljiv film, ki te ne pusti hladnega..
Mi lahko kdo ponovi kaj je rekel sošolec Sabini v telovadnici na začetku filma.. nekaj o starših..

— MOJCA
30.9. 2013 ob 20:29 zvezdica

Nad filmom zelo prijetno presenečena. Zgodba upornih dijakov, ki iščejo dežurnega krivca v belo-črni navideznosti se z lahko razpoznavnimi karakterji zlahka prestavi v vsako okolje. Odlična igra mladih (Luk, Mojca, Primož). Čestitke režiserju!

— Ena pa še ena
2.10. 2013 ob 0:00

Se mi je zdelo, da so mediji zelo napihnili vse skupaj. Vedno je sumljivo, ko se nekaj toliko hvali in zganja hrup. Ta film ima zanimiv scenarij, nadpovprečen za slovenski film. To je pa bolj ali manj tud vse, ker dobra zgodba še ne nardi dobrega filma. Kamera ni nič posebnega, na nivoju amaterskega filma. Prijateljica od moje punce je startirala v filmu in je povedala, da nihče ni pričakoval uspeha, ker režiser na snemanju sploh ni funkcioniral in da so skoz ponavljali neke scene, pa noben ni vedel zakaj. Jasno niti režiser. Igralci so se ves čas pritoževali za njegovim hrbtom, da ne vejo kaj hoče od njih. In res igra ni nič posebnega, pa če jo hvalijo vsi slovenski veleumi kritiki. Samobor dela na rutini in se trudi ne pretiravat, zato ne moti. Naturščeki so pa v veliki večini porazni s ta mladimi vred. Folk v kinu se je neki režal sceni z roditelskim, ker so starši res smešni kot igralci. Pa kje so dobili starše od samomorilke, katastrofa. Edina res duhovita scena je tista z el classicom, ki je najbolj vrhunska fora v filmu. Škoda, iz te zgodbe bi se dalo naredit več, čeprav se nekatere scene ponavlajo. Film ni zanič, ni pa tud nič posebnega.

— dartvejder
2.10. 2013 ob 14:29

Zanimivo bi bilo po scenariju napisati knjigo. Liki so izredno dodelani in igra vrhunska, sama zgodba pa ponuja obilo filozofskega razmišljanja. Upam na mednarodni uspeh filma.

— MIška
3.10. 2013 ob 10:25

Slovenci imamo v zadnjem času kar lepo število zelo dobrih filmov. Hvala Bogu, da so vsaj nekateri opaženi, pohvaljeni in vsestransko sprejeti pri nas.
Ogledal sem si ga "po službeni dolžnosti". Dvorana polna srednješolske mladine, ki jim je na videz malo mar kar se dogaja okoli njih, so uporniki, jim je brez veze....Pa je v ključnih trenutkih filma nastopila zgovorna tišina!
Še enkrat si ga bom šel ogledat, zaradi detajlov, zaradi nastavljanja ogledala staršem, učiteljem, mladini - vsem. Verjetno bom tudi takrat obsedel za nekaj trenutkov.
Čestitam !!!

— Jure
4.10. 2013 ob 12:14

Pozitivno:
- izredno dobra igra vseh, še predvsem Igorja Samoborja
- scenarij zelo dodelan in tako pristen, da se v film zares vživiš
- film predstavi poglede skozi oči dijakov, profesroja in šole kot institucije, ne da bi se opredelil na kateri strani je, tako da je to na nas, da si utvarimo lastno menenje
- izobražuje in bi si ga morale pogledati prav vse generacije, saj prikaže tudi strše, ki se po načinu razmišljanja v veliki meri pravzaprav ne razlikujejo od dijakov, kjub temu, da se od njih pričakuje odraslost v pogledih in odločitvah
- v napetosti te drži do konca. Tisti, ki pravijo, da je dolgočasen, so očitno gledali drug film
Negativno:
- ne vem ali je bilo namerno, ampak na momente se je kamera tresla, kot da ne bi imeli stojala, da bi jo stabilizirali
Ocena zgodbe: 10/10

— Marko
5.10. 2013 ob 20:34

Izjemen, prečudovit, prekrasen film! Zaključni monolog profersorja je maestralen, zadnja scena na ladji pa neponovljiva...
To, da osemindvajset letni mladenič ustvari takšno mojstrovino, je res imenitno: Katanec bi rekel - kapo dol!
Ocena: 9/10

— Will
13.10. 2013 ob 17:07

Filma nisem gledal ampak že takoj vidim napake. čeprav je drama so prizori dolgi, tihi, igralci - dijaki tako v resničnem življenju ne govorijo. nevem zakaj ampak te slovenske drame so preveč zategnjene, morale bi biti bolj naravne vsaj kar se tiče igranja.

— dr.raifendoler
13.10. 2013 ob 18:05

Vsakdo, ki kritizira ta film, ne ve, kaj govori, ker živi mimo življenja. Film je učbenik za učitelje, za dijake, za družbo nasploh! Vsaka scena je primerna za izpostavitev, o vsaki bi lahko napisala esej ... Reakcija ljudi, ki so sedeli z menoj v Kinodvorani (Radovljica, 13. 10. 2013) potrjuje moje razmišljanje. Mladi igralci o prepričljivi, Igor Samobor absolutno nenadkriljiv, učiteljska zbornica pa taka, kot bi jo res potegnil iz trenutne resničnosti. O tehničnih zahtevah in uresničenosti tega, kar so dane realne možnosti za film ponujale, ne bi, ker za to nisem strokovnjakinja, ampak zgodba sama - in prepričljivost zasluži tako oceno:
10/10!

— lidijab
15.10. 2013 ob 0:55

Filem ima nek faktor ki te pritegne, ampak vrhunski se mi pa res ne zdi. Lahko bi dodali več ostrine k naraščanju dramske napetosti in morda spremenili nekaj delčkov vsebine. Na splošno bi rekla da je film povprečen s še kar napeto vsebino. V meni se je prebudilo zanimanje, da bi izvedela kako se bodo zadeve razpletle.

— Andrea
16.10. 2013 ob 10:40 zvezdica

Po mojem mnenju eden najboljših slovenskih filmov sploh.
Žalostno pa je, da je med kritiki toliko kritikastrov, ki se postavljajo v neke profesionalne vloge z ocenjevanjem kamere, fotografije... Kar pritiče pač profijem v filmofilskih revijah in malo manj forumu.
Povsem nepričakovano dober film, ki brez neke velike zgodbe v ozadju izpelje zelo prefinjeno kritiko družbenih razmer. Od šolskega sistema, kjer se učitelji bojijo dijakov in ga v veliki meri obvladujejo prepotentni starši, do resnično smešno prikazane vloge šolske psihologinje naučene nekih metod, ki jih v resnici sama ne razume. Izbrana tematika v ozadju pa resnična tabu tema naše zamorjene in v kronično depresivno kritikastrstvo usmerjene družbe - samomor. Še huje: samomor najstnika, brez nekega vidnega razloga.
Izvrstno prikazana odtujenost ljudi (niti samomorilkina najboljša prijateljica ni bila nikdar pri njej na obisku) mladih, ki so danes najpogosteje konglomerat individualistov in žal večinoma tudi popolnih egoistov, ne pa resnične skupine povezane med seboj.
Izvrsten prizor na koncu filma, ki si ga lahko razlagamo kot čisti "fiction" (mrtva sošolka na maturantskem izletu) a hkrati povsem realističen prizor, saj verjetno tudi žive sošolke na izletu nihče od sošolcev ne bi niti opazil.
Moja ocena 10/10.

— Kosta
17.10. 2013 ob 21:02

bedaa od filmaa kr nekii.. psihičnii film....

— ime
19.10. 2013 ob 0:35

Pozitivno:
Solidna zgodba. Razkrinkanje protesta brez razloga in obtožbe brez dokazov kot nesmisla (zelo aktualno v slovenski družbi). Dobro montirana scena z radijem, ki je edina scena, ki ni podobna vsem ostalim. Fant, ki je igral Luko. Igor Samobor, pa nikakor ne v vseh scenah. Klavirska glasba.

Negativno:
Malo predolg in razvlečen film, obupne prve pol ure je čisti dolgčas. Nepotrebno ponavljanje že razumljenega in pojasnjevanje že pojasnjenega čez cel film. Prevelika razlika v kvaliteti igralcev. Večina neprofesionalcev je neprepričljivih (recimo Kitajec in še bolj sošolka, ki ga ne mara) ali pa so karikature (prejšnja učiteljica, psihologinja, starši, razen mame od piflarja). Sošolci bi lahko večino akcij uskladili preko mobitelov in facebooka, saj smo vendar v 21. stoletju.

Ocena: 7 od 10.

— keks
21.10. 2013 ob 17:46

@Marko
Are u motherfuckin serious?? Vse te dobre lastnosti si zaznal pod negativno pa daš, da se je kamera tresla?? Res misliš, da film s pol milijonskim budgetom (kar je še vedno malo) si ni mogel privoščiti stativa za kamero? Biček je vse svoje (kratke) filme dosedaj posnel iz roke, prav tako tudi koscenarista tega filma (Lapajne in Gazvoda). Očitno nisi ravno doma v avtorskih filmih oz. sploh v filmih, če si to prvič videl.

— Didl
24.10. 2013 ob 23:59

Izjemen film, navdušen. Pa naj še kdo reče, da Slovenci ne znamo sproducirat dobrega filma.

— NK
29.10. 2013 ob 6:50

Super film. Priporočam vsem. Ta film bi moral biti obvezno čtivo v šolah od petega razreda naprej. Tisti, ki pravite, da je beden, kr nekej, dolgočasen, vam bi priporočal 10 ogledov, da bi dojeli kaj sploh je film. Da bi dojeli kaj je smisel, sporočilo, namen filma nasploh. Prerastite nesmiselne filme iz otroštva, sedaj imate priložnost, da odrastete, kot nekateri karakterji v filmu. To je kompleksen film, brez pridiganja, pretiravanj, ki smiselno raziskuje stanje današnjega duha, se dotakne pomebnih tem in tabujev. Bravo Rok Biček, čestitam za film.

— kritik
2.11. 2013 ob 16:55

Najprej naj povem, da sem si film ogledala s šolo. Kot vedno, kadar moramo v kino na slovenski film, smo šli ne preveč zainteresirani. A naleteli smo (ne prvič!) na zanimiv film, dober za režiserja začetnika. Mogoče je film res malo predolg in nedinamičen, pravzaprav so predolgi nekateri deli, ki se vlečejo in podvajajo. Še posebej je bil dolg začetek, ko smo se vsi presedali in so nekateri že začeli komentirati, saj je bilo že pol ure pred samomorom jasno, katera punca se bo ubila. Pa jaz prej sploh nisem vedela, da je v filmu samomor, kar bi me samo še dodatno odbilo od filma. Glavni igralec se mi je zdel precej dober, a čez celmfilm preveč isti. Drugi pa tako tako. Od dijakov sta dobra Luka in punca, ki najde profesorja s samomorilko v praznem razredu. Dobra je tudi učiteljica telovadbe, ki je dobro odigrala svoj blond karakter. A film ima kaj povedati in režisirati je verjetno težje kot pametovati. Verjetno so se režiserji šele z leti sposobni odpovedati nepotrebnim poudarkom, ne da bi se bali, da kdo česa ne bo razumel. Verjetno to ne velja samo za režiserje. Dialogi se velikokrat ponavljajo in niso, to vem kot gimnazijka, generacijsko čisto pristni. Pa odvečno in nepotrebno bruhanje recimo, ki je že skoraj ogabno. Saj smo razumeli, da se tip ne počuti dobro tudi brez bruhanja, ki je še najbolj tipičen detajl, kjer film zanese v "slovenski film". So se pa nekateri režali, ko je bruhanje trajalo. In vsi smo se smejali, ko je bil roditeljski. Če so naši starši res takšni, je še dobro, da je država samo v krizi. Film ti da misliti, a bolj proti koncu. Napisi na koncu te najprej presenetijo, nekaka izmenjava statičnega powerpointa. A to gre zelo dobro k filmu, ki se v celoti dogaja med šolskimi zidovi. Potem pa obsediš v tišini in premišljuješ ob teh počasnih napisih in film prihaja za tabo še bolj kot prej prav zaradi ležernosti napisov v istem tempu. In v tem premišljevanju smo ostali skoraj vsi v dvorani. Končno je en slovenski film dojel, da je na koncu tišina lahko močnejša kot glasba. Se mi zdi, da bi glasba motila, ne tako kot tisto bruhanje, a dovolj, da bi prej vstali s sedežev in bi jo preglasili.

— Zadovoljna
16.11. 2013 ob 22:06

film je vrhunski, zanima me če je dejansko cel film po zgodbi. sem bila pa presenečena da sem bila edina oseba mlajše populacije v dvorani, vsi so bili 30+. zdi se mi da bi si mogli film ogledati tudi mlajši in preklopiti na bolj odrasle filme ne samo ameriško Hollywoodsko produkcijo. še vedno se mi zdi boljše da slovenija snema filme ki vsebujejo samomore in težave ki jih imamo v slovenijo kot da bi kopirali ostale.

— drugačna
21.11. 2013 ob 9:57

Res zeli dobr film!

— Pika poka
22.11. 2013 ob 1:16

Precej prazna dvorana me je ne glede na to, kaj si milim o tem filmu, kar malo razjezila. Slovenci pač ne podpirajo slovenskih filmov, kar je škoda, ker s tem ne podpirajo sebe. Ta film sicer odpira nekatera vprašanja, a ne dovolj, da bi lahko resno držal ogledalo družbi, kot se ga intenzivno propagira. Ljudje v filmu so enoznačni. Slabi, dobri in takšni, ki ne vejo, kam bi se umestili, Samomorilka že od prve sekunde zgleda kot predvidljiva samomorilka, butasta razredničarka je butasta razredničarka, blond učiteljica telovadbe je seveda blond učiteljica telovadbe, in učitelj nemščine je po nemško natančen in redoljuben. Seveda. Kitajec je Kitajec, ki pametuje kot v skoraj vsakem slovenskem filmu tujci pametujejo o Slovencih in to seveda tako, kot bi jim nesamozavestni Slovenci napisali dialoge (čeprav se tujci pri nas v resnici z nami sploh ne ukvarjajo). In samo popolni bebci v svojih klopeh ne bi opazili sošolkinega problema. Pa ne mi zdaj o tem, da je to stvar družbene klime. Nisem sicer popolnoma prepričana, kje dijaki skujejo zaroto proti učitelju nemščine. Zdi se kot v šolski knjižnici, ampak tam se nobeden od njih ne bi pogovarjal na glas ali da bi se kar drl. Nekdo pride mimo in jih pozdravi, čeprav bi jih v življenju najprej opozoril, da naj govorijo bolj potiho. Kot da ustvarjalci filma sami nikoli niso bili v nobeni knjižnici. Samobor je igralsko tak kot vedno v Drami. Neaktiven, virtualno razmišljujoč. Ko ga dijaki že konkretno prezirajo, učitelj ne naredi ničesar. Ne skuša jih niti prepričevati, ne poizkuša jih prijeti bolj na trdo. Čisto nič, razen tega da malo pridiga. To da se njim zdi, da je on trd in zahteven, je vseeno, ker on sploh ni aktiven. Pa še citira Cankarja in Manna na prvo žogo. Učitelj se tudi ne bori zase, ko ga sesuvajo. Na roditeljskem sestanku ždi kot ptič in ne naredi nič. Zakaj že staršem ne pove, kar na koncu govori dijakom. Koga sploh nagovarja? Aja, fura distanco. Do česa? Ne, ne s takimi, prosim. Film ima potencial, a ga ne izživi. In je predolg, ker hitro pove, kam bo šel. Žal. Moja ocena: nekje med 4 in 6 od 10.

— hoj
23.11. 2013 ob 20:26

trailer ni pol toliko dober kot je film dejansko. res super film!

— Nina
13.12. 2013 ob 16:13

Odličen film. Odpre več plasti in napoti gledalca k poglobljenemu razmišljanju. Zbornica originalna, v razredu nekatere stvari malo potencirane, vendar vse z namenom, odlično posneto - tudi simbolično. Prepletajo se različni karakterji, odnosi, reakcije, energije, načini reševanja problemov in iskanja rešitev. Z eno besedo 10.

— Stanka
14.12. 2013 ob 22:53

Še en odličen slovenski film. Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje gledala film, ki je ponudil tako sliko resničnosti in toliko iztočnic za razmislek... neskončno.

— MJ
25.12. 2013 ob 11:55

ni čudno da je film zakon če je pa sneman na najboljši gimnaziji!
rock on GIMNM!!!!!

— jaz
19.3. 2014 ob 19:27 zvezdica

Film se začne v šoli, kjer dijaki dobijo novega učitelja. Nov učitelj je čisto drugačen od ostalih – strog, brez dlake na jeziku in čisto drugačen način učenja ima. Sabina je igrala na klavir, učitelj ji pride poslušat. Učitelj je povedal dijakinji, da naj si najde cilj v življenju, saj ima izjemen talent za igranje klavirja. Učitelj ji je na koncu še pravil, da so jo starši slabo vzgojil vendar on ni vedel, da je Sabina posvojena. Sabina ni mogla prenesti vsega kar se ji je nabralo skozi celo življenje in je storila samomor.
Že v uvodnem delu te kritike izvemo, da gre za film, ki je (spet) eden izmed tistih slovenskih filmov ki so negativni, depresivni in brez nikakršne pozitivne stvari.

Ta film je po mojem mnenju eden boljših slovenskih filmov, saj odlično in realistično pove o današnjem življenju. Film odlično prikazuje današnjo izgubljeno mladino, ki so depresivni, brezvoljni, razvajeni in tudi brez ciljev v svojem življenju. Pokaže se tudi nasilje, poniževanje in zahrbtnost dijakov. Samomor Sabine je pa samo pika na i, prikaz današnje Slovenije, saj smo prvi na svetu na lestvici samomora.

Film je gledljiv vendar po mojem mnenju bi spremenil nekatere stvari in pomanjkljivosti, to so:
- več prizorov o razvajenosti in odvisnosti mladostnikov v današnjem času ( kemične in nekemične odvisnosti)
- Dogajalni kraj je vedno isti, skoraj cel film je sneman v šoli. Pogrešam slovenske filme, ki prikazujejo našo prelepo državo. Na koncu prikažejo le končni izlet v Grčiji na ladji in prelepo morje kar je lepo vendar mislim da bi morali izkoristiti lepoto naše države.
- Lahko bi dali kakšnega dijaka , ki išče rešitve v alkoholu ali pa v drogi. Mislim da bi bil film še bolj zanimiv če bi bil kakšen dijak s temi problemi, saj se tudi danes dogajajo takšne stvari čeprav je tega vedno manj, vedno več je duševnih težav.
- Zamenjal bi konec, ker večina slovenskih filmov imajo negativni konec. Namesto samomora Sabine bi spremenil, da ji je na koncu uspelo premagati depresijo, saj to je stanje ko si brez moči, si zgubljen, imaš občutek, da si samo na poti ljudem, vidiš da ni nobene poti za naprej, si nezbran , brezvoljen, pesimist, žalosten in tudi si močno čustven. Za vsako stvar jemlješ resno, saj te vsaka beseda prizadane. Nauk filma bi bil, da edina pot da se rešiš depresije je, da ko dosežeš čisto dno, ko nimaš več kaj zgubiti ti ostale le, da greš naprej. Za to pot ne rabiš nikakršnih zdravil, rabiš pogum, pravega prijatelja (Sabina je tudi zaradi tega naredila samomor, saj ni imela nobenega da bi se s kom pogovarjala glede svojih težav), zbranost in veliko samozavesti. Samomor ni in nikoli ne bo rešitev težav.

Priporočam ogled tega filma, ker mislim da je zelo dober in zanimiv. Film ima zelo dobro sporočilo in prikazuje tudi prihodnost, saj bo kmalu depresija najhujša bolezen na svetu. Igralska zasedba je kar v redu. Vsi dijaki so novi obrazi v slovenskem igralstvu in upam da bodo še igrali v kakšnem slovenskem filmu, ker imajo potencial (odličen upor dijakov). Po mojem mnenju je najboljše odigral učitelj, saj je bil igralec vedno skoncetriran na resnost osebe, nekatere prizore je zelo dobro odigral. Kostumi so bili tudi v redu, lepo prikazujejo današnji način oblačenja. Glasba v filmu je odlična (Chopin). Glede na to, da je prvenec režiserja in se je odlično izkazal, filmu dam oceno 8/10.

— Armin
26.3. 2014 ob 9:29

očitno je, da šola ni samo za zabavo. šola je resna igra in življenje tudi. Nekateri zato ustvarjajo konflikte, ker so si vse to predstavljali ne le drugače, ampak lažje. Še nihče ni opazil, da je "Razredni sovražnik" podoben ameriškemu filmu "Društvo mrtvih pesnikov". Tokrat tvori literarno podlago Thomas Mann. Z njegovo pomočjo razloži razrednik Zupan primer samomora, ki je eksistencialni problem. Dijaki na koncu še vedno niso ciljno orientirani po dolžnosti, ampak samo izkoristijo 'pravico do končnega izleta'. Film odlično pokaže, za kaj in koliko se je kdo pripravljen investirati za svoje izobraževanje in življenje.

— bogomir
6.10. 2014 ob 10:28

Ponavadi mi slovenski filmi ne potegnejo. Igralci, sploh mladina, enostavno nimajo talenta za igranje in mi gre naravnost na živce njihova prisilna drža in napiflan govor. Tukaj v tem filmu pa na moje veliko presenečenje mladina igra presenetljivo dobro. Film z igralci bi lahko bil primerljiv svetovnim uspešnim filmom. Zgodba je taka, da gledalca ves čas drži v napetosti. Všeč so mi filmi, kjer se predvidljiv konec sprevrže v nepredvidljivega. Konec filma postavi vse na glavo in sovražniki naenkrat postanejo povsem drugi, kot pa ta učitelj.

— limonica
21.11. 2014 ob 12:37

Super film, ki sicer poneumlja. Da se pri urah nemščine govori v nemščini je čisto normalno in s tem se veliko nauči. Vsekakor ni učitelejva krivda, če kdo nečesa ne razume - tisti naj se uči doma. In da gre nekdo zaradi tega delati samomor je tudi bolano... Sicer pa prvovrsten in več kot odličen film glede na današnje slovenske razmere.

— Ira
6.10. 2015 ob 14:24

Yea Great movie homzi

— CJ
6.10. 2015 ob 14:25

Cuz im black!!!

— CJ
6.10. 2015 ob 14:26

Why U removing my šjit homie Kolosej

— CJ

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.