Paterson

Z meditativno, poetično odo iskanju umetniške veličine v najbolj neznatnih trenutkih našega življenja Jim Jarmusch še naprej vztraja v povsem samosvojem filmskem svetu.

Paterson je voznik avtobusa v istoimenskem mestecu New Jerseyja. Vsak dan sledi isti rutini. Med vožnjo opazuje mesto, ki polzi mimo njega, in srka drobce pogovorov med potniki. Med malico v beležko zapisuje svojo poezijo. Po službi gre na sprehod s psom. Med sprehodom se ustavi v baru in spije natanko eno pivo. Ko opravi vse to, gre domov k ženi Lauri. Za razliko od njegove ustaljene rutine se njeno življenje nenehno spreminja; Laura svojega moža vsak dan preseneti z novimi sanjami. A on ljubi njo in ona njega. On podpira njene ambicije, ona njegov dar za poezijo. Film tako potihoma opazuje majhne zmage in poraze vsakdanjega življenja, s tem pa tudi poezijo, ki se skriva v najmanjših detajlih vsakdanjika.

»Paterson slavi poezijo podrobnosti, vsakodnevnih variacij in premen. Je protiutež temačnosti ter teži dram in akcijskih filmov. Takšen film bi moral gledalec pustiti, da mu lebdi pred očmi, kot podobe skozi okna avtobusa, ki pluje kot gondola po ulicah majhnega pozabljenega mesta.« - Jim Jarmusch, režiser in scenarist

JIM JARMUSCH (režiser in scenarist)

šteje za enega vodilnih ameriških neodvisnih režiserjev. Do tega statusa se je prikopal v osemdesetih z nizom poceni, večinoma črno-belih, minimalističnih tragikomedij (Bolj čudno od raja, 1984, Pod udarom zakona, 1986), ki so jih zaznamovali režiserjev nenavaden smisel za humor, specifičen občutek za filmski ritem in nezgrešljivo vzdušje melanholije. Omenjene prvine je v devetdesetih združil s poigravanjem z žanrskimi obrazci, od eksistencialističnega filma ceste (Noč na zemlji, 1991, Zlomljeni cvetovi, 2005) do samurajskega krimiča (Ghost Dog, 1999, Meje razuma, 2009), ter med drugim ustvaril enega najboljših ameriških filmov desetletja, ironičen pogled na zgodovino Divjega zahoda s pomenljivim naslovom Mrtvec (1995). Pod zapeljivimi površinami režiserjevih podob se pogosto skriva tudi nevsiljiv, vendar odločen politični angažma. Znan je tudi po sodelovanju s številnimi glasbeniki; v njegovih filmih so med drugim nastopili (in običajno tudi prispevali glasbo) John Lurie, Tom Waits, Iggy Pop, Screamin' Jay Hawkins, Neil Young, …

Nagrade:

Cannes 2016, Sydney 2016, Karlovi Vari 2016