Igre lakote: Arena smrti

Vsako leto na ruševinah nekdanje Severne Amerike Kapitol naroda države Panem prisili slehernega od svojih dvanajstih okrožij, da na Igre lakote pošlje po enega najstnika in najstnico. Igre so sprevržena kazen za preteklo vstajo in taktika ustrahovanja, ki jo izvaja vlada. Ta dogodek, v kateri se morajo »tributi« spopasti do smrti – prenašajo vse TV postaje v državi.

Šestnajstletna Katnis Everdeen se na igre prijavi namesto svoje mlajše sestre. Pri spopadu s skrajno izurjenimi tributi, ki so se na igre pripravljali vse življenje, se lahko zanese le na svoje izostrene instinkte in na mentorstvo zapitega nekdanjega zmagovalca.

Film Igre lakote: Arena smrti je nastal po prvem romanu iz trilogije Suzanne Collins, ki so jo samo v ZDA natisnili v prek 26 milijonih izvodov in ima strastne privržence po vsem svetu. Od izida septembra 2008 do danes na seznamu knjižnih uspešnic New York Timesay vztraja že prek tri leta in se redno pojavlja tudi na drugih lestvicah.

O snemanju filma

»Od strahu je močnejše zgolj upanje.« - predsednik Koriolan Snow, Igre lakote

Vsakoletne Igre lakote so na razvalinah nekdanje Severne Amerike že v polnem teku – in šestnajstletna Katnis Everdeen ima skrajno majhne možnosti, da preživi. Kot večina prebivalstva države Panem, Katnis živi v enem od dvanajstih zasužnjenih okrožij, ki jim vlada v tančico skrivnosti ovit Kapitol. Ta po desetletjih kaosa in vojn prebivalstvo zatira z železno roko strogega, a dekadentnega diktatorstva. Vsako leto mora na praznik žetve vsako od okrožij prek loterije ali iskanja prostovoljcev izbrati po enega fanta in dekle, ki jih bo zastopalo v sprevrženi inačici zabave, s katero Kapitol dokazuje svojo prevlado, pri tem pa sestradani javnosti ponuja bilke upanja. Gre za Igre lakote – zahtevno gladiatorsko tekmovanje med 24 mladostnimi bojevniki, imenovanimi tributi, ki ga prenaša TV in ki traja, dokler v areni ne ostane en samcat preživeli.

Na praznik žetve se v okrožju št. 12 zgodi nekaj neverjetnega: Katnisino mlajšo sestro Primrose, za katero je Katnis domala vse življenje skrbela in jo pomagala vzgajati, izberejo, da se mora udeležiti iger. Katnis se pogumno žrtvuje in čeprav utegne to zapečatiti njeno usodo, se javi, da prevzame sestrino mesto. Nenadoma jo z njenim sotributom Peeto Mellarkom zajamejo, ju odvedejo na Kapitol ter podvržejo bleščečim predelavam in zahtevnemu urjenju. Pripravljata se na spopad z neusmiljenimi tributi, ki prihajajo iz bogatejših okrožij in so se na ta dogodek pripravljali že od zibke. V prihajajočih dneh Katnis pod vodstvom opitega nekdanjega zmagovalca Haymitcha Abernathyja izostri svoje nagone, izpili svoje strelske sposobnosti in se osredotoči na moč in voljo za edini cilj: ostati pri življenju.

Toda ko nepričakovana tekmovalka vstopi v pogozdeno areno, začenja dojemati, da gre pri igrah za več kot zgolj za obet slave, bogastva in obstoja: če zmaga, bo morala sprejeti nekaj trpkih in kljubovalnih odločitev.

Ko je producentka Nina Jacobson leta 2009 odkupila pravice za filmsko verzijo, je roman Igre lakote šele pridobival privržence; šele ko je studio Lionsgate začel razvijati projekt, se je ob pričakovanju filma začelo večati tudi zanimanje za knjige, saj so se mnogi spraševali, kako lahko kak režiser na platno prelije sveži pristop Collinsove k mračni prihodnosti in oživiti zapleteno, a pogumno junakinjo, zaradi katere je roman neodložljivo branje.

Filmsko priredbo z izbrano ekipo pod vodstvom režiserja Garyja Rossa so zasnovali kot vpogled v junakinjino glavo in srce – tako, kot je to ubesedila Collinsova. Na ta način naj bi film ne le upodobil Katnisine spopade s tributi, temveč se spopadel tudi z bogatimi temami, ki jih Collinsova raziskuje skozi Katnisine izkušnje: osebne žrtve, nesojena ljubezen in vprašanje, kam se podaja naša družba.

Kot pravi Collinsova, je Katnisin svet navdahnil antični grški mit o Tezeju, v katerem so Atene vsako leto kot davek Kreti pošiljale mladeniče in mladenke v labirint smrti, v boj s pošastjo Minotavrom. Na pisateljico je vplivalo tudi preklapljanje med TV kanali in njihovo neznosno (z)mešanico resničnostne ponudbe in poročanja z vojnih področij; spraševala se je, kam ta spoj zabave in resničnih grozot prinaša naši družbi v prihodnosti. Ta koncepta sta porodila Katnis Everdeen, ki se v mitsko in krvavo prihodnost poda s povsem samosvojega zornega kota. Resda se njena pustolovščina na Kapitolu Panema odvija v ritmu znanstvenofantastičnega trilerja, a v srčiki je zgodba o dekletu, ki se sooča z moralnimi dilemami moči, nepravičnosti in preživetja, hkrati pa odkriva tudi ljubezen, neodvisnost in lastno identiteto.

Že od vsega začetka se je pisateljica odločila, da bo filmsko oživitev Katnis in Panema zaupala studiu Lionsgate, saj ji je všeč njihov neposreden pristop. V zameno so se pri Lionsgateu obvezali, da bodo zvesti njeni viziji: »Suzanne je sprva menila, da smo pretežno House of SAW,« se prvega telefonskega pogovora spominja eden od glavnih ljudi pri Lionsgateu, Joe Drake, »a smo jo prepričali, da znamo biti rahločutni in dosledni, saj smo posneli filme, kot sta Precious in Crash.«

In idealni režiser za delo je bil Gary Ross, saj »ni le režiser, temveč tudi scenarist, kar pri tem filmu veliko pomeni,« pravi Nina Jacobson. »Zavedal se je, da je poglavitna poanta filma Katnisin zorni kot.«

Ross je vpliv Iger lakoteokusil na lastnih otrocih: »Slišal sem govorice o knjigi in ko sem o njej pobaral otroke, so se razvneli in čebljali eden čez drugega; ustaviti sem jih moral, preden so mi razkrili celotno zgodbo,« se spominja režiser. »Njihovo navdušenje je bilo tako nalezljivo, da sem se takoj lotil branja in ob pol dveh zjutraj sem si rekel, Ta film moram posneti. Takoj mi je bilo jasno, da se pod površjem zgodbe same odvija nekaj lepega. Več kot očitno gre za napeto zgodbo o preživetju sredi pošastnega spektakla v prihodnosti. A mislim, da ljudi pritegne zgodba Katnis, ki išče svojo človeškost. Pri tem je poglavitno to, da se bralec znajde v junakinjinih čevljih. Veste natanko to, kar ve ona. Niti trohice več. V tem smislu je moral biti film skrajno subjektiven. Ves čas v koraku s Katnis.«

Zato se je režiser takoj podal k samemu viru – Suzanne Collins je povabil, da pri priredbi sodeluje: »Postala sva scenaristični tim. Bilo je fantastično; naelektreno. Upoštevati avtorjeve zamisli je pravi dar.«

Seveda se je Collinsova zavedala, da mora biti film povsem svoja izkušnja, pa naj bo še tako zvest duhu njene knjige. Z Rossom sta družno prebrodila izzive krajšanja romana v dvourni film, vprašanja podajanja zgodbe v prvi osebi, in prikazovanja nasilja tako, da bo film še vedno primeren za otroke nad 13 let. Oba pa sta vsekakor hotela poudariti povezavo Iger z današnjo obsedenostjo z resničnostnimi TV oddajami, ki utegne voditi v nekaj podobnega temu, kar Katnis in njene kolege tribute pahne v smrtno nevarnost.

Pripovedovanje zgodbe v prvi osebi je zahtevalo tudi pogumno scenografijo: Philip Messina je moral iz sodobne Severne Karoline ustvariti futuristični Kapitol, 12. okrožje in areno, kjer se igre odvijajo: »Kot bi vzel ZDA obdobju depresije in jo vrgel v prihodnost ter dodal sodobno tehnologijo,« pravi scenograf. Z režiserjem sta se s skicami scen vedno posvetovala s Collinsovo: »Včasih je rekla, Točno tako sem si predstavljala,« se spominja Messina. »Si lahko želiš kaj več od avtorja, ki si je ta svet zamislil?«

O igralcih

Kot pravi Nina Jacobson, se pri projektu, kakršen je ta, vedno krešejo mnenja o tem, kdo bi moral igrati kateri lik. »Zato smo iskali igralce, ki premorejo bistvo likov.«

Seveda je bil prvi izziv zasesti najbolj težavno vlogo – dekle, ki se dvigne iz prahu rudarskega okrožja in postane uporna vzornica. »Katnis je ognjevita, neodvisna borka,« jo opiše Ross. »Lovka, strelka in športnica, ki sčasoma spozna lastno resnico. S Suzanne sva jo videla kot nekakšno Ivano Orleansko.«

Igralko so iskali po vsem svetu in jo našli v Jennifer Lawrence, ki se je z vlogo v drami Winter's Bone potegovala za oskarja. Celo Collinsova, čeprav sprva ni bila prepričana, da bodo našli nekoga, ki bo utelesil Katnis, karkšno si je bila zamislila, je dala svoj blagoslov: »Jennifer je neverjetna igralka. Silovita, ranljiva, prelepa, neizprosna in pogumna. Nisem si mislila, da bomo našli koga tako neverjetnega. Komaj čakam, da jo vsi vidijo v vlogi.«

Vlogo Peete Mellarka so zaupali Joshu Hutchersonu, znanemu iz filmov The Kids Are All Right in Bridge To Teribithia: »Takoj mi je bilo jasno, da je pravi,« se spominja Ross. »Znal je podati vse, kar smo slutili v liku.«

Collinsova ni bila nič manj navdušena: »Če bi imel Josh škrlatno kožo in dvometrska krila in tako odigral na avdiciji, bi še vedno rekla, Pravi je! Bomo že nekako vključili krila! Tako dober je bil,« je zapisala v reviji Entertainment Weekly.

Podobno kot mladi tributi so se morali igralci, ki jih upodabljajo, takoj podati na intenzivno urjenje, da so se pripravili na fizično zahtevne igre. Z osemtedenskim vadbenim programom tik pred začetkom snemanja so si nabrali mišično maso, izklesali telesa in izpilili svoje veščine; predvsem pa so se vsi poglobili v psihološke izzive, s katerimi se srečujejo njihovi liki, ki bodo preživeli le, če bodo uporabili vse, kar imajo na voljo – telo, um in dušo.

»Večina igralcev ni imela izkušenj v akcijskem žanru; morali smo jih preobraziti v kaskaderje, ki znajo streljati z lokom, metati kopja in plezati po drevesih,« razlaga Ross. »To je zahtevalo obsežno urjenje; le tako smo lahko ustvarili nekaj, kar je videti resnično. Na koncu smo redko uporabili dvojnike, kaskaderje.«

Jennifer se spominja, da je tesno sodelovala z vaditeljem teka, saj »pol filma tečem. Tekala sem po pobočjih, prek planjav in goščav, dan za dnem. Tudi plezala sem – v posebno opremljeni telovadnici in po pravih drevesih; vadila preskoke in lokostrelstvo. Naporno je bilo, a tudi silno zabavno.«

Jennifer Lawrence (Katnis Everdeen) se je uveljavila kot ena najbolj obetavnih mladih hollywoodskih igralk; pred kratkim je ob Bradleyju Cooperju in Robertu De Niru zaključila snemanje filma The Silver Linings Playbook, nazadnje smo jo videli v Like Crazy, The Beaver v režiji Jodie Foster in v X-Men: First Class, na platna pa prihaja v House at the End of the Street. Z vlogo v drami Winter’s Bone, ki je med drugim osvojila nagrado velike žirije v Sundanceu, se je potegovala za oskarja, nagrado Ceha filmskih igralcev, zlati globus, nagrado kritikov in nagrado spirit. Igrala je še v režijskem prvencu Guillerma Arriage The Burning Plain, v Poker House in v nanizanki The Bill Engvall Show.

Josh Hutcherson (Peeta Mellark) je pri devetnajstih eden najbolj dovršenih mladih igralcev. Igra že od desetega leta: The Vampire’s Assistant, Carmel, Journey to the Center of the Earth 3-D, Bridge To Terabithia, Winged Creatures, The Polar Express… Nazadnje smo ga videli v nadaljevanju Journey 2: Mysterious Island in The Kids are All Right, na velika platna pa prihaja v neodvisnem filmu Detention (pri katerem je bil tudi izvršni producent), v novi verziji kultne klasike Red Dawn in v omnibusu Seven Days in Havana.

Liam Hemsworth (Gale Hawthorne) je pred kratkim končal snemanje The Expendables 2 ob Sylvestru Stalloneju, Bruceu Willisu in Arnoldu Schwarzeneggerju ter neodvisnega AWOL, aprila pa začne snemati Empire State z Dwaynom Johnsonom. Vloga v Disneyjevi uspešnici The Last Song ob Miley Cyrus mu je prinesla nemalo najstniških nagrad, na TV pa je Avstralec igral v avstralski žajfnici Neighbours.

Woody Harrelson (Haymitch Abernathy) kritike in občinstvo navdušuje v velikih uspešnicah in neodvisnih biserih – s stransko vlogo v Movermanovem The Messenger je bil v igri za oskarja; pred tem se je za kipec potegoval kot naslovni junak Formanovega The People vs. Larry Flynt. Posnel je še Rampart, Seven Psychopaths, Friends with Benefits, 2012, No Country For Old Men, A Prairie Home Companion, North Country, Ethos, Wag The Dog, Welcome To Sarajevo, Game Change, Natural Born Killers, Indecent Proposal in White Men Can't Jump, posodil glas risanki Turkeys, sicer pa se je proslavil kot barman Woody Boyd v humoristični nanizanki Cheers. Vlogo je ponovil v seriji Frasier in gostoval v nanizanki Will and Grace. Leta 1999 je režiral gledališko postavitev lastne drame Furthest from the Sun in nato režiral ali igral v še mnogih gledaliških igrah.

Lenny Kravitz (Cina) velja za enega najbolj uglednih glasbenikov našega časa; njegova ustvarjalnost ne pozna meja spola, žanra, stila, rase ali razreda. Dvajset let že črpa iz glasbe šestdesetih, sedemdesetih, soula, rocka in funka; za seboj ima devet albumov z 38 milijoni prodanih izvodov – zadnji nosi naslov Black and White America – štiri zaporedne grammyje, šest dodatnih nominacij za grammyje, uspešna sodelovanja z imeni, kot so Madonna, Slash, Aerosmith, Jay-Z, N.E.R.D., Mick Jagger, P. Diddy in Alicia Keys…Svojo ustvarjalnost prenaša tudi na ostala področja: igralski krst je prestal v drami Precious, nato je igral v The Diving Bell and the Butterfly in Zoolander. Leta 2005 je osnoval oblikovalsko podjetje Kravitz Design, ki med drugimi sodeluje s hišo Swarovski, Delano for Morgans Hotel Group in The Setai Resort & Residences.

Donald Sutherland (predsednik Snow) je med najbolj uglednimi in raznolikimi igralci. Za seboj ima prek 100 filmov, med katerimi so politične satire, kakršna je Altmanova M*A*S*H, intimne drame, kakršna je Redfordova Ordinary People, zamotane kriminalke v slogu Klute in ekscentrične romance, kot je Fellinijev Casanova. Sodeloval je z ustvarjalci, kot so Stone, Eastwood, Bertolucci, Roeg, Schlesinger, Aldrich, Louis Malle, Ron Howard… in nastopil v filmih 1990, Don’t Look Now, The Day of the Locust, Alex in Wonderland, The Dirty Dozen, The Eagle Has Landed, Backdraft, Eye of the Needle, Threshold, JFK, Six Degrees of Separation, Space Cowboys, National Lampoon’s Animal House, The Eagle, The Mechanic, v miniserijah The Pillars of the Earth, Moby Dick , v risanem celovečercu Astro Boy, v Cold Mountain, The Italian Job, Pride and Prejudice, Horrible Bosses … Na TV smo ga gledali v serijah Dirty Sexy Money, za vlogo v kateri je dobil zlati globus, Commander in Chief ob Geenin Davis (nominacija za zlati globus), v miniseriji Human Trafficking, v TV filmih Citizen X (emmy in zlati globus) ter Path to War (še en zlati globus). Na odrskih deskah je požel pohvale v Ten Unknown in Enigmatic Variations; slednjo je iz francoščine prevedel njegov sin Roeg Sutherland. Leta 1978 je prejel odličje Ordre du Canada, pet let pozneje pa še francosko l’Ordre des Arts et Lettres.

O ustvarjalcih

Gary Ross (režiser, soscenarist), osemkratni nominiranec za oskarja, je kariero (in zbiranje nominacij) začel kot soscenarist komedije Big s Tomom Hanksom in nadaljeval s satiro Dave. Leta 1998 se je preizkusil kot režiser kritiško hvaljenega filma Pleasantville in nato spisal in režiral ep Seabiscuit. Napisal in produciral je tudi risani film The Tale of Despereaux.

Suzanne Collins (soscenaristka, literarna predloga, izvršna producentka) je v otroški literaturi nase opozorila z uspešnico Underland Chronicles za osnovnošolce. Igre lakote, ki naslavljajo mladino nad 12 let in so postale takojšna uspešnica, je Stephen King označil za »nekaj, kar zasvoji«, Stephenie Meyer pa je zapisala, da so »neverjetne«. Roman je 180 tednov ostal na seznamu uspešnic New York Timesa in prodali so že prek 26 milijonov kopij v trilogiji – Arena smrti, Kruto maščevanje in Upor. Suzanne Collins je plodna tudi kot scenaristka otroških oddaj, kot sta Clarissa Explains It All in The Mystery Files of Shelby Woo.

Billy Ray (soscenarist) je režijski krst prestal s filmom Shattered Glass, ki ga je tudi spisal in ki se je potegoval za zlati globus. Nato je spisal in režiral Breach in pomagal napisati scenarij za State of Play. Nazadnje je napisal scenarij za Captain Phillips, v katerem bo v režiji Paula Greengrassa igral Tom Hanks, filmsko verzijo serije 24, v katerem bo spet igral Kiefer Sutherland, peterpanovski Neverland in novo inačico klasike Thin Man, v kateri bo igral Johnny Depp.

Nina Jacobson (producentka) je kot producentka začela z lastnim podjetjem Color Force in filmom Diary of a Wimpy Kid: Rodrick Rules, ki te dni dobiva že drugo nadaljevanje, a ima za seboj dvajset letno kariero pri treh filmskih studiih: 15 filmov za Walt Disney Pictures, Touchstone Pictures in Hollywood Pictures, ki jih je nadzorovala kot predsednica Walt Disney Motion Picture Group, je navrglo prek 100 milijonov dolarjev dobička – med njimi so bili Pirates of the Caribbean, The Chronicles of Narnia: The Lion, the Witch, and the Wardrobe, The Princess Diaries, Sweet Home Alabama in The Sixth Sense. Pred tem je pri DreamWorks sodelovala pri What Lies Beneath in risanki Antz, in še prej službovala pri studiu Universal.

Jon Kilik (producent) je eden najvidnejših newyorških producentov; produciral je 12 filmov Spika Leeja, med njimi Inside Man, Clockers, Malcolm X in Do The Right Thing, režijski prvenec Roberta De Nira A Bronx Tale, z oskarjem nagrajeni Dead Man Walking, pa Basquiat, Pleasantville, Before Night Falls, Pollock, Alexander, Broken Flowers, Babel, The Diving Bell and the Butterfly, Lou Reed's Berlin, Biutiful… Izvršno je produciral Limits Of Control, Miracle At St. Anna in Stonov W.

In še o ozadju pisanja knjige

V tem napetem romanu za mlade odrasle bralce, umeščenem v prihodnost, so tudi vznemirljive vzporednice z našo sedanjostjo.

Država Panem, ki jo predstavlja bleščeči Kapitol, obkrožen z dvanajstimi okrožji, je nastala na ruševinah območja, ki je bilo nekoč znano kot Severna Amerika. V tej razslojeni družbi, kjer ima Kapitol nadzor nad vsemi viri, 16-letna Katnis in njen prijatelj Gale iščeta hrano v gozdu okoli svojega siromašnega okrožja. Glavna podpornika svojih družin, Katnis in Gale, zaskrbljeno pričakujeta vsakoletni dan žetve. Takrat v vsakem iz dvanajstih okrožij izžrebajo po dva tributa v starosti med 12. in 18. letom, da tekmujeta na Igrah lakote. To so igre preživetja, ki jih televizija prenaša v živo, in v katerih najstnike prisilijo v boj na življenje in smrt.

Ko je njena ljubljena mlajša sestra Prim izbrana za tributko, se Katnis prostovoljno javi, da jo bo zamenjala. Tribut iz istega okrožja postane Peeta, fant, s katerim kmalu razvije zapleten odnos. Po prihodu v Kapitol in po usposabljanju in pripravah postaneta Katnis in Peeta udeleženca novih iger. V grozljivih dogodkih, ki sledijo, mora Katnis uporabiti vse svoje spretnosti, da ostane živa, in vsa svoja čustva, da kljub brutalnosti iger ostane čuteče človeško bitje.

»Težko izberem le en element, ki je navdihnil Areno smrti,« pravi Suzanne Collins. »Najbrž je bilo prvo seme posejano, ko sem bila pri osmih letih navdušena nad mitologijo in sem brala zgodbo o Tezeju. Takrat sem izvedela, kako so včasih kruto kaznovali: Atene so morale, ker so izgubile vojno, vsako leto pošiljati na Kreto sedem fantov in sedem deklet, kjer so z njimi nahranili Minotavra, ki je prebival v blodnjaku. Tudi kot mala šolarka sem prepoznala brezobzirnosti tega sporočila: Imejte nas za norca, mi pa bomo storiti še kaj hujšega, kot da bi ubili vas. Ubili bomo vaše otroke. "

»Med drugimi zgodnjimi vplivi pa je tudi gledanje preveč filmov o gladiatorjih, ki so prikazovali življenje Rimljanov in njihovo sposobnost prikazovanja usmrtitve kot zabave, obiskovanje bojišč, kamor je našo družino vodil na počitnice moj oče, vojaški strokovnjak, in mečevalski turnirji v srednji šoli. A to je le delček vsega. Veliko več izkušenj pa sem dobila, ko sem na televiziji preklapljala med resničnostnimi TV oddajami in dejanskim vojnim poročanjem. Takrat se je zgodba priplazila vame.«

Zgodovinske in literarne povezave

Trilogija Igre lakote ponuja veliko zanimivih analogij z zgodovinskimi dogodki in literarnimi klasiki.

Grški miti

Suzanne Collins je navdihnila legenda o grškem kralju Minosu s Krete, ki je zahteval, da sedem fantov in sedem deklet iz Aten redno žrtvujejo Minotavru, ki je živel v labirintu, dokler se ni junak Tezej, ki je bil sposoben ubiti pošast, prostovoljno javil, da nadomesti enega izmed mladih fantov.

Rimsko cesarstvo

Študija o rimskem imperiju bi prinesla veliko povezav s trilogijo Igre lakote: avtokratsko oblast Kapitola, politične mahinacije predsednika, usposabljanje mladih za boj na življenje in smrt zaradi zabave prebivalcev Kapitola, in njihov odnos do upora. Tudi ime države Panem prihaja iz rimske besedne zveze panem et circenses – kruha in iger, ko je oblast poskrbela, da so se Rimljani ob delu tudi zabavali – predvsem v arenah in ob gladiatorskih igrah.

Ivana Orleanska

Ivana Orleanska je zgodovinska osebnost, ki spominja na Katnis in na to, kako so z njo zaradi političnih in taktičnih razlogov manipulirali.

Shakespeare

Obstajajo številne teme v Shakespearovih igrah, ki jih lahko primerjamo s trilogijo Igre lakote. Preberite igro Julij Cezar zaradi povezave z Rimljani in temo o padcu moči. V Macbethu lahko vidimo tragičen konec oblastnih ambicij in želja po moči. Temo o ljubezni lahko primerjamo s tisto v drami Romeo in Julija, o despotskem vladarju pa v igri Richard III.

Sodobne literarne povezave

John Steinbeck je v romanu Grozdi jeze, ki se dogaja v ZDA v času Dust Bowla – dolgega sušnega obdobja s peščenimi viharji v tridesetih letih 20. stoletju ZDA, opisal navadne ljudi in njihov boj za obstanek. Steinbeck živo prikazuje nasprotja med revnimi kmeti, bankirji in posestniki. Futuristični romani Krasni novi svet, 1984 in Fahrenheit 451 pa prikazujejo strog nadzor in razslojenost družbe, ki jo vidimo tudi v trilogiji Igre lakote, medtem ko avtor romana Gospodar muh raziskuje, kako nasilni lahko postanejo mladi, ko so prisiljeni preživeti v divjini. Aldous Huxley, George Orwell, Ray Bradbury in William Golding so za ustvarjanje teh žalostnih romanov uporabili izkušnje iz svojega časa in iz svojih življenj.