Harry Potter in dvorana skrivnosti

~ Povzetek ~

V drugem filmu serije o Harryju Potterju se mladi čarodej Harry Potter (DANIEL RADCLIFFE) in njegova prijatelja Ron Weasley (RUPERT GRINT) in Hermiona Granger (EMMA WATSON), ki obiskujejo drugi letnik Bradavičarke, akademije za čarovnike in čarovnice, znajdejo pred novimi izzivi: odkriti poskušajo temno silo, ki ustrahuje šolo.

Warner Bros. Pictures predstavlja film Chrisa Columbusa v produkciji Heyday Films/1492 Pictures - Harry Potter in Dvorana skrivnosti, v katerem igrajo DANIEL RADCLIFFE, EMMA WATSON, RUPERT GRINT, KENNETH BRANAGH, JOHN CLEESE, ROBBIE COLTRANE, WARWICK DAVIS, RICHARD GRIFFITHS, RICHARD HARRIS, JASON ISAACS, ALAN RICKMAN, FIONA SHAW, MAGGIE SMITH in JULIE WALTERS.

Režiser filma je CHRIS COLUMBUS, scenarij je napisal STEVE KLOVES, film je posnet po knjižni uspešnici Harry Potter in Dvorana skrivnosti avtorice J.K. ROWLING, producent filma pa je DAVID HEYMAN. Izvršni producenti so CHRIS COLUMBUS, MARK RADCLIFFE, MICHAEL BARNATHAN in DAVID BARRON.

Direktor fotografije je ROGER PRATT; scenograf je STUART CRAIG; montažer je PETER HONESS; avtor glasbe pa je JOHN WILLIAMS.

Š 2002 Warner Bros. HARRY POTTER and all related indicia are trademarks of and Š 2002 Warner Bros. All Rights Reserved. Harry Potter Publishing Rights Š J.K. Rowling.

~ Zgodba ~

Harry Potter (Daniel Radcliffe) ni preživel lepega poletja. Ne le da mora prenašati brezsrčno teto Petunijo (Fiona Shaw) in strica Vernona Dursleyja (Richard Griffiths) ter njuno zgražanje nad njegovimi magičnimi sposobnostmi, kaže tudi, da sta Harryjeva najboljša prijatelja Ron Weasley (Rupert Grint) in Hermiona Granger (Emma Watson) pozabila nanj, saj nista odgovorila niti na eno od njegovih pisem. Nenadoma pa se v Harryjevi spalnici skrivnostno pojavi hišni vilinec Trapets in ga posvari pred veliko nevarnostjo, če bi se poskušal vrniti na Bradavičarko, akademijo za čarovnike in čarovnice.

Trapets je v svoji silni vmemi, da bi mlademu gryfondomovcu preprečil vrnitev na Bradavičarko, poskrbel, da Ronova in Hermionina pošta ni prišla do Harryja. Toda vedno odločnega Harryja kljub vilinčevemu nagajanju rešijo iz neprijaznih krempljev Dursleyjevih Ron in njegovi bratje - s pomočjo letečega avtomobila! - in ga odpeljejo v toplino doma Weasleyjevih.

Harryju in Ronu nekaj sumljivo onemogoči vstop na peron 9 3/4, da zamudita ekspresni vlak za Bradavičarko. Fanta pa nočeta zamuditi začetka novega šolskega leta in v sili odpotujeta na Bradavičarko kar z letečim avtomobilom - toda z neelegantnim pristankom v začarani Vrbi mesarici si nakopljeta jezo profesorja Rawsa (Alan Rickman), ki jima zagrozi z izključitvijo.

Govorice o Harryjevem junaštvu v prvem letniku so se v tem času razširile po vsej Bradavičarki in Harry se znajde v središču pozornosti, ki si je ni preveč želel. Njegovi novi oboževalci so tudi Ronova sestrica Ginny (Bonnie Wright), prvošolec Colin Creevey (Hugh Mitchell), ki želi postati fotograf, in, kar je najbolj zoprno, novi profesor obrambe pred mračnimi silami Slatan Sharmer (Kenneth Branagh).

Domišljavi Sharmer je lačen pozornosti, ki se ji Harry izmika, in se vse prerad druži z mladim junakom Bradavičarke. Vendar niti Sharmer ne zna pojasniti zlovešče neznane groze, ki ima v krempljih šolo.

Zdaj so vse oči uprte v Harryja in prijatelji začenjajo dvomiti vanj. No, vsi razen Rona, Hermione in krhke male Ginny, ki se osredotoči na svoj skrivnostni novi dnevnik.

Toda Harry svojih prijateljev ne bo pustil na cedilu; s pomočjo Slatana Sharmerja ali brez njega se bo spopadel s temačno silo, ki se skriva v njegovi ljubljeni šoli.

~ O produkciji ~

Začenja se drugo leto...

Warner Bros. Pictures z veseljem napoveduje premiero filma Harry Potter in Dvorana skrivnosti, posnetega po drugi v seriji knjižnih uspešnic J.K. Rowling. Knjiga je izšla leta 1998 in takoj zasedla prvo mesto na angleški lestvici uspešnic Whitaker BookTrack ter na ameriških lestvicah New York Timesa, USA Today in Wall Street Journala. Prodanih je bilo več kot 42 milijonov izvodov v več kot 42 državah po vsem svetu (od tega več kot 17 milijonov samo v ZDA in v Kanadi).

Produkcija Dvorane skrivnosti se je začela 19. novembra 2001 v studiih Leavesden v Hertfordshiru in na lokacijah v Angliji, samo tri dni po premieri Kamna modrosti, ki je podrl številne rekorde gledanosti in postal drugi najdonosnejši film vseh časov. Harry Potter in Kamen modrosti je prejel tudi tri oskarjevske nominacije in sedem prestižnih nominacij za nagrado BAFTA, vključno s tisto za britanski film leta.

Za večino režiserjev je postprodukcija celovečernega filma naporen in utrudljiv proces. Chris Columbus je imel poleti in jeseni 2001 res zahtevno delo, saj je istočasno nadziral montiranje Kamna modrosti in začenjal težavno obdobje predprodukcije in načrtovanja Dvorane skrivnosti.

"Natrpano je bilo, ampak pri Kamnu modrosti smo se naučili veliko in veselil sem se, da bom vse to znanje prenesel v drugi film," se spominja Columbus.

"Velik izziv je bil," se strinja David Heyman. "Na srečo nam je prvi film prinesel koristne izkušnje in večina prvotne filmske ekipe je nadaljevala svoje delo pri drugem filmu, tako da smo imeli dovolj znanja, iz katerega smo lahko črpali."

Takojšnji prehod na Dvorano skrivnosti je prinesel še eno korist - filmska ekipa je ostala osredotočena na svoje delo tudi v času velikanskega uspeha in medijske pozornosti.

"Nihče od nas ni imel časa sedeti in razmišljati o uspehu prvega filma in mislim, da je bilo to za vse dobro, še posebno pa za otroke," pravi Columbus. "Igralci in vsa filmska ekipa smo do takrat postali kot velika družina. Čudovito je bilo, da smo lahko skupaj občutili veselje, ne da bi izgubili zagon, in ga prenesli tudi v Dvorano skrivnosti."

Columbus in Heyman sta kljub noremu delovnemu tempu vse od začetka ostala zvesta svojim velikim načrtom o tem, kako se bo Dvorana skrivnosti razlikovala od prvega filma - še posebno po strukturi, značaju in vzdušju. "Dobršen del Kamna modrosti smo posvetili predstavljanju sveta Harryja Potterja," pripoveduje Heyman. "Potreben je bil dolg uvod, v katerem se srečamo z magijo, kraji in junaki. V Dvorani skrivnosti pa pademo naravnost v zgodbo in v pustolovščino."

"Dvorana skrivnosti je temačnejša in zabavnejša, Harryjev lik se znajde v novih okoliščinah," pojasnjuje Columbus. "Prvi film je govoril o tem, kako Harry spozna, da je pravzaprav čarovnik. V nasprotju z zanimivimi in pomembnimi liki, ki ga obkrožajo, je Harry nekako pasiven in pride na svoj račun šele sredi filma. V Dvorani skrivnosti kaže Harry že od začetka veliko več samozavesti in moči."

Igralec Daniel Radcliffe je v vlogi Harryja Potterja, ki je v Dvorani skrivnosti drznejši kot prej, užival. "Zadnje besede prvega filma so kot začetek drugega," izjavlja Radcliffe, ki prišteva Dvorano skrivnosti med svoje najljubše knjige. "Harry reče 'ne grem domov, ne zares', ker je spoznal, da je njegov dom Bradavičarka in da sodi tja. Toda ko se na začetku Dvorane skrivnosti vrne na Bradavičarko, odkrije, da njegovi šoli, njegovemu domu grozi velika nevarnost, in odloči se, da ga bo branil."

Radcliffe je začutil, da se je pod vplivom Harryja tudi sam spremenil. "Kot junak je tako napredoval, da sem moral napredovati tudi sam, in zdaj imam dva instinkta - Harryjevega in svojega. Ob vsakem prizoru, ki smo ga snemali, sem se vprašal, kako bi se odzval Harry, in poskušal vnesti v film pravi občutek."

"Daniel je prevzel ogromno odgovornost, ko je dobil vlogo Harryja Potterja. Sprejel je izziv in popolnoma dozorel kot igralec," je nad njim navdušen Columbus. "Postal je res glavni v najboljšem pomenu besede, postal je tudi pravi junak in najbrž bo za njim že vzdihovala marsikatera gledalka!"

Minili sta že dobri dve leti, odkar so zdaj 13-letni Radcliffe in njegova soigralca, 14-letni Rupert Grint in 12-letna Emma Watson, dobili osrednje vloge Harryja Potterja in njegovih najboljših dveh prijateljev, Rona Weasleyja in Hermione Granger. "Ena od čudovitih stvari pri našem delu je bila zame opazovati dozorevanje Dana, Ruperta in Emme," pravi Heyman. "Otroci se zdijo samozavestnejši in znajo za svoje like črpati iz bogastva novih izkušenj. Hkrati pa so ohranili zagnanost, veselje in mladostno svežino."

"Neverjetno, kako so se razvili, ne le telesno, ampak kot igralci," dodaja Columbus. "Nastopi otrok so zrelejši, iskreno povedano, še boljši so kot v prvem filmu."

Emma Watson z veseljem opaža, da je zaradi izkušnje s Kamnom modrosti napredovala tako osebno kot profesionalno. "Pred prvim filmom se nisem še nikoli poskusila kot profesionalna igralka in bila sem zelo živčna, nikogar nisem poznala," priznava. "Zdaj poznam ljudi in okolje in vem, kaj delam, zato sem veliko bolj sproščena in se lahko zares zabavam. Vsekakor sem zdaj boljša igralka in sem bolj zadovoljna s svojimi nastopi pred kamero."

Za bistro Hermiono Granger prinese drugo leto na Bradavičarki izrazito spremembo v njenem odnosu s kolegoma na čarovniški akademiji. "Hermiona postane prijaznejša s Harryjem in Ronom in se vsekakor manj jezi," razkriva Watsonova. "Manj je obsedena s knjigami in šolskim delom in se nekoliko umiri. In čeprav se omehča, je še zmeraj neomajno zvesta svojima prijateljema."

Neukrotljivi Ron Weasley se tako kot Harry Potter znajde v središču skoraj vseh akcijskih prizorov Dvorane skrivnosti. "V tem filmu naredim veliko več zabavnih stvari, še posebno z letečim avtomobilom," izjavlja Rupert Grint. "Najbolj grozni so bili prizori s pajki, saj se jih zelo bojim. Ko sem prvič videl Aragoga (ogromnega starodavnega pajka, ki živi v Prepovedanem gozdu), nisem igral - resnično me je bilo strah!"

Zvezdniška zasedba je pričarana

Ustvarjalci filma so za Dvorano skrivnosti vnovič zbrali celotno igralsko zasedbo kot veliko družino, ki se je oblikovala v Kamnu modrosti - poleg otrok tudi odrasle, ki se uvrščajo med največje angleške igralce.

V istih vlogah kot v Kamnu modrosti se vnovič znajdejo ugledni igralci: John Cleese (Vse in še svet, Riba po imenu Wanda, Monty Python) kot Skorajbrezglavi Nick; Robbie Coltrane (Nune na begu, Zlato oko, Vse in še svet) kot ljubeznivi orjak Hagrid; Warwick Davis (Willow) kot profesor urokov Colibri; Richard Griffiths (Brezglavi jezdec, Gola pištola 2, Kralj Ralph) kot Harryjev stric Vernon Dursley; Richard Harris (Gladiator, Neoproščeno, Camelot) kot Albus Dumbledore, vsevedni ravnatelj Bradavičarke; Alan Rickman (Truly Madly Deeply, Razsodnost in rahločutnost, Umri pokončno) kot Severus Raws, skrivnostni profesor čarobnih napojev; Fiona Shaw (Moje levo stopalo, Mesarček, Jane Eyre Franca Zeffirellija) kot Harryjeva teta Petunija Dursley; dame Maggie Smith (nominirana za oskarja za vlogo v filmu Gosford Park; Čaj z Mussolinijem, Rihard III.) igra Dumbledorjevo zvesto namestnico, profesorico Minervo McHudurra; in Julie Walters (Billy Elliot, Educating Rita, Personal Services) kot ga. Molly Weasley.

Morda je najopaznejši od zanimivih novih junakov, ki jih srečamo v Dvorani skrivnosti, Slatan Sharmer, novi profesor obrambe pred mračnimi silami, ki ga upodablja nadarjeni igralec, scenarist in režiser Kenneth Branagh (Hamlet, Mnogo hrupa za nič, Ponovno mrtva, Shackleton).

Po Columbusovem mnenju je bil Kenneth Branagh edini primeren za to vlogo. "Ken je eden od velikih gledaliških in filmskih igralcev našega časa in velik filmar," je prepričan. "Odlično se vklaplja v našo izključno britansko igralsko zasedbo in je eden redkih mlajših igralcev, ki se lahko postavijo ob bok Richardu Harrisu, Maggie Smith in Alanu Rickmanu. Ne predstavljam si, da bi Slatana Sharmerja igral kdo drug."

"Vloga Sharmerja je med najkompleksnejšimi v teh dveh filmih," razpreda Heyman. "Potrebovali smo nekoga, ki je znal biti hkrati zoprn in očarljiv, ki je sprejel Sharmerjevo domišljavost, ki je znal biti noro smešen in pri tem ostati prepričljiv. Ken je naredil vse, kar smo od njega hoteli, in več. Naravnost fantastičen je."

Branagh je užival v vlogi gizdalinskega sleparja, vendar vloge ni sprejel zlahka. "Veliko živcev mi je požrlo, ker sem se zavedal, da je Dvorana skrivnosti velik film z ogromnimi pričakovanji gledalcev in da imajo oboževalci že dodobra izdelano predstavo, kdo je Sharmer," pravi Branagh. "Zelo je vpadljiv, precej domišljav in grozno vase zagledan. Prijetno ga je igrati, grozno siten in očarljiv je, gledalce smo morali prepričati, da bi lahko naredil vse, kar trdi. Narediti smo ga morali verodostojnega. Brezpogojno sem zaupal Chrisu Columbusu in njegovemu občutku."

"Ken Branagh je najprijaznejši človek na svetu, Sharmer pa je važič in prevarant," pravi Radcliffe o novem članu raznolikega učiteljskega zbora Bradavičarke. "Dekletom je všeč, fantom pa ne, ker vedo, da ima nekaj za bregom."

Sharmer v resnici zmeša glavo učenkam na Bradavičarki, posebno Hermiona misli le še nanj. "Ves čas sanjari o Sharmerju," priznava Emma Watson, ki pravi domišljavemu profesorju Brad Pitt svojega časa. "Hermiona je obsedena z njim, tako kot druga dekleta. In Kenneth Branagh je tako praktičen, fantastičen igralec je, z njim res ni bilo težko posneti prizora."

"Sharmer zna biti šarmanten, poetičen, še posebno z ženskami," pojasnjuje Branagh. "Hermiona je ena od redkih ljudi, ki mu dejansko lahko sledijo."

Drugi pomemben nov lik v Dvorani skrivnosti je Lucius Malfoy, oče Harryjevega spolzgadovskega sovražnika Dreca Malfoya. To odločilno vlogo so filmarji zaupali Jasonu Isaacsu (Sestreljeni Črni jastreb, Patriot, Konec afere), po vsem svetu cenjenemu igralcu, ki ga Columbus opisuje kot enega od najboljših negativcev sodobnega filma. "Jasonov nastop v Patriotu je bil resnično srhljiv in zdelo se mi je, da bo sijajen kot Lucius Malfoy, ki pooseblja temačnost in zlo Spolzgada."

Kljub bogatim izkušnjam, ki jih ima Isaacs z upodabljanjem pokvarjencev, je bila vloga zanj kar velik izziv. "To je moj prvi film o čarovnikih, nimam prav pogosto do pasu dolgih svetlih las in ne hodim naokrog prav pogosto s palico, okrašeno s kačo!" se šali. "Zabava in izziv pri upodabljanju tega lika sta bila zame v tem, da sem moral narediti Luciusa kar najbolj grotesknega, a hkrati resničnega."

"Jasonov lik v tem filmu je resnično zloben in zahrbten," pravi Heyman. "Malo je ljudi, ki znajo igrati negativca tako dobro kot Jason, kar je precej ironično, saj je sicer prijazen in velikodušen človek."

Za razliko od drugih pokvarjencev, ki jih je že upodobil Isaacs, nima Lucius Malfoy niti ene same dobre lastnosti. "Lucius je zelo temačen lik, je naravnost odvraten človek," ugotavlja Isaacs. "Je najbolj samozavesten človek, kar sem jih kdaj igral, in brez konkurence v svoji objestnosti in brezsrčnosti. Je čisto zlo."

Luciusov odnos s sinom Drecom, ki ga tudi v drugem filmu igra 14-letni Tom Felton (Anna in kralj, Škratje), je bistven za zgodbo in ključen za razumevanje Drecove sovražnosti. "Dreco ima pošasten dom," pravi Isaacs. "Lucius zatira Dreca, zato Dreco zatira druge. Takšen je kot njegov oče."

Prava narava Luciusovega in Drecovega odnosa je mladega Feltona presenetila. "Vedno sem mislil, da imata ljubeč odnos, saj sta oba zares hudobna človeka, v bistvu pa je med njima nekaj prav srhljivega," izjavlja Felton. "Drecu ni prizanešeno in se zelo boji očeta. Malce sem se prestrašil, ko sem slišal, da bo igral mojega očeta Jason Isaacs, zdaj pa vem, da je najprijaznejši na svetu, in odlično sva se ujela!"

Tudi Isaacsu se je zdela Feltonova igra v Kamnu modrosti tako prepričljiva, da je mislil, da je tudi v resnici neprijeten, zoprn mulc. "Dejansko je Tom silno očarljiv mlad mož in je zelo profesionalen."

V Dvorani skrivnosti sta še dve ključni junakinji, in sicer Ginny, mlajša sestra Rona Weasleyja, ki jo igra 11-letna Bonnie Wright, in njegova mama, ga. Molly Weasley, ki jo igra Julie Walters. Obe se pojavita že v enem prizoru v Kamnu modrosti (ko pospremita Rona na postajo, kjer ujame ekspresni vlak za Bradavičarko), v Dvorani skrivnosti pa sta veliko bolj v ospredju zgodbe.

"Ko smo delili vloge za prvi film, sem se ukvarjal predvsem z iskanjem Harryja Potterja, Ginnyjina vloga pa je bila čisto majhna in sploh nisem razmišljal, koliko dela bo imela Bonnie v drugem filmu," razkriva Columbus. "Vendar je naravnost čudovita. Njena vloga je zahtevna in lepo jo odigra."

"Nekateri prizori, še posebno tisti v sami Dvorani, so bili zelo naporni, toda uživala sem v vsaki minuti," pravi Bonnie Wright. "Velika sreča je, da imam to izkušnjo že tako mlada."

Vsestransko nadarjena in zelo cenjena igralka Julie Walters je svoje bogate izkušnje vnesla v vlogo odločne ge. Weasley. "V družini Weasleyjevih nosi hlače ga. Weasley, ki pa je zelo prijazna in ljubeča ženska," pravi Waltersova, ki se je prelevila v go. Weasley tudi s pomočjo močno podloženih oblačil. "Harry ji je všeč in ona je njemu, počuti se kot njegova druga mati, saj ve, da sta bila njegova starša ubita na strašen način. Je kot koklja, Harryja nagonsko vzame pod svojo perut in ga sprejme za člana družine."

Vlogo njenega moža Arthurja Weasleyja, ki se tokrat prvič pojavi, je dobil Mark Williams (Zaljubljeni Shakespeare, Škratje, 101 dalmatinec). "Arthur je zaposlen na ministrstvu za čaranje in ima precej dela, ker veliko čarovnikov ne skriva svojih sposobnosti in ker se dvigajo mračne sile," pravi Williams resno.

Igralski zasedbi Dvorane skrivnosti se pridružuje tudi Miriam Margolyes (Mačke in psi, Romeo in Julija, Čas nedolžnosti), ki igra zelenoprsto profesorico Ochrowt, katere najpomembnejša naloga je, da na šoli skrbi za dober pridelek čarobnih mandragor. "Mandragore so izredno nevarne rastline - legenda pravi, da umreš, če slišiš njihove krike, ko jih izpuliš iz zemlje," svari Margolyesova. "Profesorica Ochrowt je previdna in priskrbi vsem učencem naušnike. Zelo zabavno je bilo delati tako z mandragorami kot z otroki. Slednji dokazujejo, da filmska industrija ne pokvari vsakega."

Med odraslimi igralci, ki jih v prvem filmu ni bilo, so še: Shirley Henderson (Dnevnik Bridget Jones, Trainspotting, Rob Roy), ki igra duha - Javkajočo Jane; Gemma Jones (Dnevnik Bridget Jones, Wilde, Razsodnost in rahločutnost) kot madam Pomfrey; Sally Mortemore (njena prva filmska vloga) kot madam Monockell, knjižničarka; Christian Coulson (The Hours, Four Feathers) v ključni vlogi Toma Riddla; in Robert Hardy (Thunderpants, An Ideal Husband) kot minister za čaranje Cornelius Schushmaar.

Poleg teh nadarjenih igralcev sta nova še dva otroka: Hugh Mitchell, ki igra Colina Creeveyja, prvošolca, ki rad fotografira; in Edward Randell, ki igra sumničavega Justina Fincha-Fletchleyja.

Čarobna bitja

Za ustvarjanje fantastičnih bitij, ki živijo v svetu Harryja Potterja in Dvorane skrivnosti, sta poskrbela koordinatorja vizualnih efektov Jim Mitchell (Jurski park 3, Brezglavi jezdec, Mogočni Joe Young) in Nick Davis (Harry Potter in Kamen modrosti, Pluto Nash, Entrapment) ter nadarjeni mojstri pri ILM.

"V Jimu in Nicku smo našli človeka, ki resnično razumeta to, čemur pravim resničnost specialnih efektov," pojasnjuje Chris Columbus. "Razumeta, da želimo popeljati ljudi nekam, kjer še niso bili, hkrati pa zagotoviti, da brez izjeme verjamejo, kar vidijo."

Mitchell, Davis in njuna ekipa so odgovorni za približno 950 posnetkov v filmu; ustvarili so hišnega vilinca Trapetsa, baziliska, cornwallske škrateljce in pajke (z izjemo Aragoga). "Chris je bil od vsega začetka proti temu, da bi uporabili lutko za Trapetsa, in je želel, da bi bil računalniško animiran," pojasnjuje Davis.

"Trapets je pomemben junak v tej zgodbi in Chris ga je hotel kot režiser usmerjati tako kot vse druge igralce, to pa je lažje doseči z računalniško animacijo," dodaja Mitchell.

"Hotel sem, da bi bil Trapets zares prepričljiv, da bi se gledalci zaljubili vanj," pravi Columbus. "Jim in Nick sta ustvarila čudovito bitje, ki resnično sodi v ta posebni svet."

Pri ustvarjanju tega magičnega sveta je ekipi za specialne efekte pomagal tudi kreator maske in čarobnih bitij Nick Dudman, ki si je zamislil prepričljiv videz okamenelih ljudi, feniksa, baziliska, mandragore in - če vas je strah pajkov, se pazite! - Aragoga, starodavnega pajka, velikega kot manjši slon.

"Aragog je oddelku za pravljična bitja predstavljal poseben izziv," pojasnjuje Dudman, "saj so nas prosili, naj ustvarimo hodečega in govorečega trimetrskega pajka s petmetrskimi nogami. Vsako nogo je moral upravljati drug član ekipe in celotna naprava je delovala s pomočjo zapletene kombinacije akvatronike (pnevmatični bati) in vrste računalnikov z video zasloni. Vsa stvar je tehtala tri četrt tone!"

"V delavnici Nicka Dudmana so se z Aragogom zares izkazali," pravi Columbus in potrjuje, da je bilo ustvarjanje orjaškega pajka eden od največjih izzivov snemanja Dvorane skrivnosti. "Vesel sem, da so prizori s pajki naravnost strašni, med najsrhljivejšimi v filmu."

Aragog v živo očitno ni bil nič manj grozen. "Spomnim se prvega prizora, ki smo ga posneli v Votlini pajkov," se spominja Daniel Radcliffe. "Z Rupertom sva šla čez skalno polico in nenadoma naju je tam čakal ogromen pajek! Bil je tako realističen, da sva bila oba v resnici prestrašena!"

Columbus poudarja, da od mojstrov vizualnih in specialnih efektov ni pričakoval le, da bodo za Dvorano skrivnosti ustvarjali nove like - hotel je tudi, da izpopolnijo elemente iz prvega filma, še posebno quidditch, športno igro z norim tempom. "Zdelo se mi je, da bi se ozadje lahko bolj zlivalo z ospredjem," razglablja Columbus, "zato smo tokrat poskrbeli, da se je osvetlitev stadiona natančno ujemala z okoljem. Celoten stadion smo naredili malo bolj izpostavljen vremenu, malo bolj zemeljski. Poleg tega nam je uspelo izboljšati hitrost in gibanje igralcev, tako da je igra še veliko zahtevnejša in vznemirljivejša."

Skrivnosti za dvorano

Scenograf Stuart Craig, trikratni dobitnik oskarja (Angleški pacient, Nevarna razmerja, Ghandi), ki si je s svojim delom pri filmu Harry Potter in Kamen modrosti prislužil še eno oskarjevsko nominacijo in nominacijo BAFTA, je odigral ključno vlogo tudi v zahtevni produkciji Dvorane skrivnosti. "Za drugi film smo se začeli pripravljati že med produkcijo prvega," pravi Craig, "in tako smo imeli priložnost izboljšati kvaliteto že zgrajenih prizorišč, še posebno Dumbledorjeve pisarne in Sharmerjeve učilnice."

Filmska ekipa je obiskala mnoge lokacije, na katerih so snemali že Kamen modrosti, večino pa so tudi tokrat posneli v leavesdenskih studiih, zato je bilo treba postaviti ogromno novih prizorišč, med katerimi je bila največja sama Dvorana skrivnosti. Prostrana Dvorana skrivnosti, velika 76 x 36 metrov, je daleč največje prizorišče med vsemi, ki so jih do danes uredili za filme o Harryju Potterju; zasenčila je Veliko dvorano, ki meri 42 x 12 metrov.

"J.K. Rowling v svoji knjigi zelo jasno zapiše, da je Dvorana skrivnosti naznansko visok prostor, zelo podoben votlini," pojasnjuje Craig. "Toda ker je bil Leavesden nekoč tovarna letal, imamo v višino največ 8 metrov. Lahko bi si pomagali s specialnimi efekti, a namesto tega smo raje ustvarili vtis globine. Dvorana skrivnosti je poplavljena in je videti silno visoka. V resnici je voda visoka komaj 30 cm in je obarvana črno, da ustvarja vtis strašne globine."

Poleg načrtovanja, gradnje in ureditve Dvorane skrivnosti, učilnice Slatana Sharmerja in pisarne profesorja Dumbledorja je Craig s svojo ekipo - v njej je 300 gradbenih delavcev, 25 art direktorjev in risarjev, štirje oblikovalci setov, štirje kiparji, dva scenska umetnika, pet portretnih umetnikov, 20 rekviziterjev in številni specialisti - ustvaril še dom Weasleyjevih, Burrow, rastlinjak, ambulanto, številne hodnike, Knockturn Alley in dekliško stranišče.

Za Craiga sta bila največja izziva Votlina pajkov in Vrba mesarica. "Votlina pajkov je bila po svoje najtežja naloga, ker ne gre za nekaj arhitekturnega, ampak za nekaj povsem organskega, kot da bi ustvarjal veliko skulpturo," pripoveduje Craig. "Ustvariti nekaj, kar nima očitne strukture, je bil ogromen izziv. Prizorišče sem oblikoval kot velik amfiteater, kjer otroke napadejo pajki, ki lezejo iz vseh špranj. Zapolnjujejo ga tri korenine, ki nakazujejo, da je pod zemljo svet pajkov."

Podobno se je Craig s svojimi pomočniki lotil ustvarjati Vrbo mesarico, začarano drevo, ki napade Harryja in Rona, ko z letečim avtomobilom nesrečno pristaneta v njenih vejah. "Zamisel, da leteči avtomobil pristane v drevesu, pade skozi veje, te pa ga nato premikastijo, je nora. Vedno sem si predstavljal, da bo ta scena računalniško animirana," priznava Craig. "Toda na koncu smo to rešili tako, da smo zgradili drevo po delih; v celoti je visoko 25 metrov. Prizor je v veliki meri zahteval sodelovanje z ekipama za vizualne in specialne efekte."

Modri leteči avtomobil znamke Ford Anglia je delo koordinatorja specialnih efektov Johna Richardsona in njegove ekipe. "Vsega skupaj smo potrebovali 14 avtomobilov, ki smo jih obdelali glede na različne faze: ko si fantje prvič sposodijo avtomobil in rešijo Harryja, je še kot nov, nato pristane v drevesu in končno podivja v gozdu," pravi Richardson, ki je iskal te stare modele po vsej Angliji. "Avtomobili, ki smo jih našli, v glavnem niso bili več vozni, mnogi so bili namenjeni na odpad, torej smo jih rešili!"

Za Daniela Radcliffa je bilo snemanje prizora z letečim avtomobilom in bližnjega srečanja z Vrbo mesarico ena najboljših izkušenj pri Dvorani skrivnosti. "V letečem avtomobilu je bilo kot na vrtiljaku, najboljše pa je bilo, ko je ena od vej švignila naravnost skozi okno med naju z Rupertom!" pravi Radcliffe. "Čudovito je bilo. Sploh se nismo nehali smejati!"

Mračnejše vzdušje in barve

Mnogi ključni filmski mojstri so sodelovali pri produkciji obeh filmov o Harryju Potterju, na novo pa sta se ekipi pridružila snemalec Roger Pratt (Iris, Čokolada, Konec afere), ki se že lahko pohvali z nominacijo za oskarja in za nagrado BAFTA - nasledil je Johna Seala, ki je bil direktor fotografije pri Kamnu modrosti; ter izkušena, z oskarjem nagrajena kostumografinja Lindy Hemming (Štiri poroke in pogreb, Topsy Turvy, Funny Bones) - prevzela je mesto Judianne Makovsky, ki je dobila za kostume v Kamnu modrosti nominacijo za oskarja in za nagrado BAFTA.

Režiser Chris Columbus in producent David Heyman sta izbrala za direktorja fotografije Rogerja Pratta, da bi vnesel v Dvorano skrivnosti mračnejše, bolj napeto vzdušje, kot je bilo v prvem filmu. Columbus pravi: "Tokrat smo izbrali bolj turobno osvetlitev. Zgodba postaja vse temačnejša, Bradavičarki grozi, da jo bodo zaprli - ustvariti smo hoteli grozljivo atmosfero, ko ne veš, kaj bo skočilo iz kakšne sence. Roger je to vnesel, skupaj z občutkom gibanja kamere, kar je zame v profesionalnem smislu novo."

"Zelo pomembno je bilo, da ima drugi film enake osnovne kvalitete kot prvi, a ga v teh okvirih hkrati presega," poudarja Heyman. "V ta namen je vnesel Roger v Dvorano skrivnosti veliko mračnejše vzdušje, kar odraža razvoj junakov in zgodbe."

Kostumografinja Lindy Hemming pa je igrala ključno vlogo pri ustvarjanju videza in izbiranju barv za nove like v filmu. "Mnogi junaki so imeli že izdelano podobo in garderobo, torej je bila moja naloga narediti kostume za Slatana Sharmerja, Luciusa Malfoya, Javkajočo Jane, profesorico Ochrowt, madam Monockell, madam Pomfrey in g. Weasleyja," pravi Hemmingova. "Priznanje pa moram dati tudi svojemu pomočniku Michaelu O'Connorju, ki je ustvaril nešteto kostumov za junake, ki jih vidite na Prečni ulici."

Hemmingova je našla največji užitek in ustvarjalni izziv v izdelovanju videza gizdalinskega Slatana Sharmerja. "Sharmer je čisto obseden s svojim izgledom, domišljav, obleke in videz mu pomenijo vse na svetu," pripominja. "Večina junakov v filmu nosi oblačila temnih, ubitih, turobnih barv, Sharmerja pa smo lahko oblekli v zeleno, modro, temno rdečo in celo zlato."

"Chris Columbus in Lindy sta točno vedela, kako naj bi izgledal Sharmer. Skozi njegov lik sta hotela vnesti v film nekaj barv," dodaja Branagh. "Hoteli smo ustvariti nekaj med gizdalinom in nekom, ki že s svojim videzom kaže, da sodi na Bradavičarko. Sharmer se šopiri kot pav, v vsakem prizoru nosi drug kostum... In tu so seveda še njegovi lasje!"

Hemmingova je izdelala tudi domiselno garderobo za zlobnega Luciusa Malfoya, ki ga igra Jason Isaacs. "Lucius je na zelo pomembnem položaju v čarovniški vladi, zato je bila ena od prvotnih zamisli, da bi nosil progasto obleko," pripoveduje Isaacs. "Toda Lucius je aristokrat, živi v ogromni stari hiši na deželi in vse njegovo imetje so imele že prejšnje generacije. Zato sem hotel, da imajo njegovi kostumi pridih starega. Nosi krzno in čudovito palico, okrašeno s kačjo glavo, počuti se zelo pomembnega in vzvišenega."

Čarobno potovanje

Harry Potter in Dvorana skrivnosti, v katerem se nadaljujejo čarovnije, akcija in pustolovščine, ki so se začele v Kamnu modrosti, ter nadgrajujejo teme o prijateljstvu, znanju in samospoznanju, obeta gledalcem filmsko popotovanje, ki ga ne bodo kmalu pozabili.

"Te izkušnje ne bi zamenjal za nič na svetu," pravi Daniel Radcliffe o snemanju. "Čudovito je bilo in vem, da sem v tem času kot človek napredoval. Pravzaprav mislim, da smo napredovali vsi, ki smo sodelovali pri teh dveh filmih, tudi odrasli! Vezi, ki so se spletle, posebno med mano ter Emmo in Rupertom, bodo ostale za vedno."

"Film Harry Potter in Dvorana skrivnosti je malo bolj čustven, pustolovščine pa so večje, srhljivejše in vznemirljivejše kot v prvem filmu," povzema Chris Columbus. "Zabavnejši je, otroci igrajo še bolje, čisto preprosto, če vam je bil prvi film všeč, boste nad tem naravnost navdušeni!"

~ Igralska zasedba ~

Dvanajstletni Daniel Radcliffe (Harry Potter) znova blesti v vlogi, ki mu je bila pisana na kožo že v Kamnu modrosti.

Med tisočimi, ki so upali, da jo bodo dobili, je bil nedvomno prav on rojen zanjo. Režiser Chris Columbus pravi: "Dan je prišel v sobo in vsi smo vedeli, da smo našli Harryja."

Vloga mladega Harryja Potterja je Danielu prinesla svetovno slavo in nagrado Variety Cluba za najboljšega britanskega novinca, ki jo je prejel februarja 2002. Aprila 2002 pa je bil za odlično upodobitev in za prispevek k prihodnosti filma počaščen s prestižno nagrado Davida Di Donatella.

Danielova prva vloga je bila decembra 1999 vloga mladega Davida Copperfielda v istoimenski BBC-jevi televizijski drami Simona Curtisa, v kateri sta igrali tudi dame Maggie Smith in Zoe Wanamaker, ki smo ju srečali v Kamnu modrosti kot profesorico McHudurra in madam Hoops.

Pred Harryjem Potterjem je Daniel debitiral na velikem platnu v vlogi sina Jamie Lee Curtis in Geoffreyja Rusha v filmu The Tailor of Panama Johna Boormana.

Rupert Grint (Ron Weasley) znova igra najmlajšega brata v družini Weasley in najboljšega prijatelja Harryja Potterja. Čeprav je s Kamnom modrosti prvič stopil v svet profesionalnih igralcev, je s svojo prirojeno nadarjenostjo takoj pridobil naklonjenost kritikov in gledalcev po vsem svetu in si prislužil nominacijo za nagrado britanskih kritikov (British Critic's Circle) za najboljšega novinca.

Po prvem Harrju Potterju se je skupaj s Simonom Callowom in Stephenom Fryem pojavil v filmu Thunderpants Petra Hewitta.

Rupert ima 13 let in je najstarejši od petih otrok. Preden je na avdiciji dobil vlogo Rona Weasleyja, je nabiral igralske izkušnje v šolskih predstavah in v lokalni dramski skupini. Med drugim je upodobil gangsterja Roosterja v Annie in Rumplestiltskina v Grimmovih pravljicah ter igral v Petru Panu.

Dvanajstletna Emma Watson (Hermiona Granger) je vstopila v svet profesionalne igre s prepričljivim nastopom v Kamnu modrosti, svojo nadarjenost pa je kazala že v ranem otroštvu z odličnimi nastopi v šolskih predstavah.

Emma je do svojega petega leta živela v Franciji, nato pa se je preselila v Anglijo. Pri sedmih letih si je s pesniškim recitalom prislužila prvo nagrado na šolskem tekmovanju.

V šolski predstavi Arthur: The Young Years je upodobila Morgan La Fay, nato pa je odigrala še eno od glavnih vlog v predstavi The Happy Prince.

Emma je tudi navdušena igralka hokeja; pred kratkim se je pridružila šolskemu moštvu. Uživa tudi v igrah z žogo in se rada udejstvuje v vsakovrstih šolskih dejavnostih, med drugim v atletiki in veslanju.

Štirinajstletni Tom Felton (Dreco Malfoy) se vrača kot spolzgadovec in najhujši sovražnik Harryja Potterja.

Tom je že šest let profesionalni igralec. Prvič se je pojavil na velikih platnih leta 1996, ko je igral v Škratih Petra Hewitta. Zatem je v filmu Anna in kralj upodobil Louisa, sina Jodie Foster.

Pojavil se je tudi v dveh uspešnih britanskih televizijskih serijah: v Bugs je igral Jamesa, v Second Sight pa je nastopil ob Clivu Owenu kot Thomas Ingham. Igral je tudi v dveh BBC-jevih radijskih igrah - The Wizard of Earthsea, kjer je imel vlogo Ioetha, in Here's to Everyone, kjer je bil Herkul.

Prvič je pritegnil pozornost leta 1995, ko se je pojavil v številnih odmevnih televizijskih reklamah. Poleg tega, da je že zgodaj pokazal smisel za igranje, je tudi nadarjen pevec. Poje v štirih šolskih in cerkvenih zborih, povabili so ga celo, da bi pel v zboru guildfordske katedrale.

Je tudi navdušen športnik: uživa v nogometu, drsanju na ledu, rolkanju, košarki, kriketu, plavanju in tenisu.

Enajstletna Bonnie Wright (Ginny Weasley) igra Ronovo mlajšo sestrico, ki obiskuje prvi letnik Bradavičarke, akademije za čarovnike in čarovnice.

Bonnie se je pojavila že v Kamnu modrosti v prizoru, ko člani družine Weasley na peronu 9 3/4 mahajo v slovo Ronu. V drugem filmu pa je njena vloga ključna za zgodbo, saj se Ginny zatreska v Harryja, se spopada z močmi skrivnega dnevnika in svojo vestjo.

Bonnie se je pojavila še v televizijski produkciji Stranded, ki so jo v ZDA predvajali letos, v Angliji pa jo bodo leta 2003.

Poleg tega, da je nadarjena igralka, igra tudi klavir, flavto in saksofon. Spretna je pri nogometu in uživa v različnih športih - plavanju, tenisu, jahanju, drsanju na ledu, kolesarjenju in surfanju.

Trinajstletni Harry Melling (Dudley Dursley) se znova pridružuje igralski ekipi kot Harryjev razvajeni bratranec. Vloga Dudleyja v prvem filmu o Harryju Potterju je bil Harryjev prvi profesionalni poskus, čeprav je kazal ljubezen do igre in nadarjenost že pri štirih letih, ko je začel nastopati pred družinskimi člani. Pri petih letih je že obiskoval sobotne jutranje ure plesa, petja in igranja v gledališki šoli The Sue Nieto Theatre School. Pri devetih je postal član mladinske gledališke skupine Millfield Theatre in se pojavil v izvirnih muzikalih House ter Y3K Roberta Hymana.

Da je igranje Harryjeva prva ljubezen, ne preseneča; ni dvoma, da jo ima v genih. Njegov dedek je bil Patrick Troughton, ki je znan kot dr. Who, njegov stric je David Troughton, igralec Royal Shakespeare Company, njegov bratranec Sam igra v National Theatru, njegov drugi stric pa je Michael Troughton, znan po upodobitvi Piersa Fletcherja Dervisha v The New Statesman. Njegova mama je ilustratorka otroških knjig, njegov oče (tudi ilustrator) pa ustvarja animirane filme.

Poleg tega, da ima rad gledališče in film, Harry uživa tudi v igranju bobnov in ustvarjanju lastnih filmov.

David Bradley (Argus Filch) znova igra neprijaznega hišnika Bradavičarke, ki preži po šolskih hodnikih s svojo zanikrno mačko, gospodično Norris.

David Bradley je igralec z izjemnim ugledom. Je eden najodličnejših in najbolj cenjenih britanskih igralcev ter dolgoletni član Royal Shakespeare Company in Royal National Theatra.

Leta 1990 je prejel nagrado Laurencea Oliviera za najboljšega stranskega igralca za upodobitev Norca v Kralju Learu v National Theatru. Leta 1993 je dobil nagrado Clarencea Derwenta za najboljšega stranskega igralca za vlogi Polonija v Hamletu in Shallowa v predstavi Henry IV PT II v Royal Shakespeare Company (ta vloga mu je prinesla tudi novo nominacijo za nagrado Laurencea Oliviera za najboljšega stranskega igralca).

Med Bradleyjevimi številnimi gledališkimi nastopi z Royal Shakespeare Company so še: Vihar, Julij Cezar, The Alchemist, Dr. Faust, Epicoene, Cymbeline, Tri sestre, Temptation, Dvanajsta noč, Merry Wives of Windsor, Il Candelaio, Tartuffe, Custom of the Country, Zimska pravljica, Moliere, The Roaring Girl, Arden of Faversham, Lear, Captain Swing, The Swan Down Gloves in Beneški trgovec.

Zadnja Bradleyjeva gledališka vloga je bila vloga Boga v The Mysteries v Royal National Theatru. Med njegovimi drugimi nastopi v National Theatru so še: The Homecoming, Mati Korajža, Rihard III., Milo za drago, The Cherry Orchard, Dvanajsta noč, Tis Pity She's a Whore ter The Front Page. Med njegovimi predstavami v West Endu so: Britannicus, Phedre in Funny Peculiar.

Ob izjemni gledališki karieri se pojavlja tudi v filmih - v zadnjem času je med drugim igral duhovnika v Innocence Kristiana Levringa; g. Bellamyja v This is Not a Love Song Billieja Eltringhama; v filmu Gabriel and Me Udayana Prasada; Pas de Trois Rodneyja Butcherja; Blow Dry Paddyja Breathnacha; The King is Alive Kristiana Levringa; Tom's Midnight Garden Willarda Carrolla; Pozabljena prtljaga Jeroena Krabbeja; Kangaroo Palace Roba Marchanta; ter Prick Up Your Ears Stephena Frearsa.

Bradley je tudi star znanec televizijskih gledalcev po vsej Angliji; med drugim so ga videli v: The Way We Live Now, Station Jim, The Mayor of Casterbridge, The Wilsons, Semenj ničevosti, Where the Heart is, Our Mutual Friend, Bramwell, Reckless, Cracker, Band of Gold, Our Friends in the North, Martin Chuzzlewit, Fair Game, Full Stretch, Buddha of Surburbia, Between the Lines, Shadow of the Noose, Fergus' Wedding, Blue Dove, Sweet Dreams in Murphy's Law.

Kenneth Branagh (Slatan Sharmer) prihaja na Bradavičarko kot pozornost zbujajoči, vase zagledani profesor obrambe pred mračnimi silami.

Branagh je diplomiral na Royal Academy of Dramatic Art in debitiral v West Endu v predstavi Another Country, ki mu je prinesla nagrado Society of West End Theatre za najbolj obetajočega novinca. Sledili so številni nastopi na odrih - med drugim predstave Henrik V., Ljubezni trud zaman in Hamlet z Royal Shakespeare Company.

Leta 1985 je soustanovil Renaissance Theatre Company. Med predstavami, pri katerih je sodeloval kot scenarist, igralec ali režiser, so: Public Enemy, Dvanajsta noč, The Life of Napoleon, Mnogo hrupa za nič, Kakor vam drago, Hamlet, Ozri se v gnevu, Striček Vanja, Kralj Lear, Sen kresne noči in Coriolanus.

Njegov prvi filmski podvig je takoj doživel uspeh: Henrik V. iz leta 1989 je bil nagrajen s številnimi mednarodnimi nagradami, tudi z oskarjevskima nominacijama za glavno moško vlogo in režijo.

Branagha so povabili v Hollywood, kjer je bil režiser in glavni igralec filma Ponovno mrtva, nato pa se je vrnil v Anglijo in režiral film Petrovi prijatelji, ki je dobil nagrado Petra Sellersa za najboljšo komedijo. Njegov drugi shakespearjevski filmski uspeh je bil Mnogo hrupa za nič; v istem letu je bil njegov kratki film o igri Čehova Swan Song nominiran za oskarja.

Zatem je režiral Mary Shelley's Frankenstein z Robertom De Nirom. Njegov črnobeli film In The Bleak Midwinter (A Midwinter's Tale) je leta 1996 odprl filmski festival Sundance in dobil prestižno nagrado osello d'oro na beneškem filmskem festivalu. Njegova odlično sprejeta neskrajšana verzija Hamleta je zbrala štiri oskarjevske nominacije. Leta 2000 je Branagh režiral četrti film po Shakespearjevi drami - Ljubezni trud zaman v obliki muzikala iz 30. let 20. stoletja.

Branagh je igral še v filmih: A Month in the Country Pata O'Connorja, Othello Oliverja Parkerja, The Gingerbread Man Roberta Altmana, Zvezdniki Woodyja Allena, Alien Love Triangle Dannyja Boyla, The Theory of Flight Paula Greengrassa, Divji divji zahod Barryja Sonnenfelda, How to Kill Your Neighbour's Dog Michaela Kalesnika in Rabbit-Proof Fence Phillipa Noycea.

Poleg televizijskega epa Shackleton se je Branagh pred kratkim pojavil v drami HBO/BBC Conspiracy, za katero je prejel emmyja za najboljšega igralca in nominacijo za zlati globus.

Nedavno je v londonskem West Endu režiral uspešno komedijo The Play What I Wrote, ki je prejela dve nagradi Laurencea Oliviera. Za njim je glavna vloga v razprodani predstavi Rihard III. v Crucible Theatru v Sheffieldu. Gledališka publika je navdušeno pozdravila njegovo vrnitev po več kot desetletni odsotnosti.

John Cleese (Skorajbrezglavi Nick) znova igra duha z glavo, ki se ga komaj še drži.

Cleesa ne bi bilo treba posebej predstavljati, saj zabava svet že 40 let kot komik, igralec, scenarist, pisec, režiser, producent in nasploh zelo smešen človek.

Zaslovel je konec šestdesetih let s prvo serijo Letečega cirkusa Montyja Pythona. Pythonovci so svoj edinstveni humor predstavili v treh uspešnih serijah in gledaliških predstavah v Angliji in po svetu. Seriji so v sedemdesetih sledili trije filmi - And Now For Something Completely Different (1971), Monty Python in sveti gral (1973) ter Brianovo življenje (1978) - leta 1982 pa še Smisel življenja.

Leta 1975 in 1979 je navdušil gledalce s serijama Fawlty Towers.

Film Riba po imenu Wanda iz leta 1988, v katerem ni le igral (ob Kevinu Klinu, Jamie Lee Curtis in Michaelu Palinu), ampak je bil tudi scenarist in producent, je bil nominiran za oskarja. Poleg tega je dobil italijanskega oskarja in nominacijo ameriških scenaristov (Writers Guild of America) za najboljši scenarij, Cleese pa je prejel nagrado BAFTA za najboljšega igralca.

Med njegovimi filmi so še V smeri urinega kazalca, Romance With a Double Bass, The Strange Case of the End of Civilisation as We Know It, Time Bandits, The Great Muppet Caper, Privates on Parade, Silverado, Splitting Heirs, Mary Shelley's Frankenstein, Knjiga o džungli, Zverine (koscenarist in koproducent), Out of Towners, Isn't She Great, Vse in še svet, The Quantum Project, Rat Race.

Britanskim televizijskim gledalcem se je prvič predstavil leta 1966 in 1967 v The Frost Report, The Frost Programme in At Last the 1948 Show. Med pomembnejšimi vlogami so še BBC-jeva predelava Shakespearjeve Ukročene trmoglavke, Whoops Apocalypse in nazadnje The Human Face.

Cleese je tudi napisal dva priročnika: Families and How to Survive Them in Life and How to Survive it (oba z dr. Robinom Skynnerjem).

Robbie Coltrane (Rubeus Hagrid) se vrača v vlogi zvestega ključarja in oskrbnika na Bradavičarki in, kar je najpomembneje, prijatelja Harryja Potterja.

Robbie Coltrane je eden najplodovitejših in najuglednejših britanskih filmskih in televizijskih igralcev, ki je v svoji 20-letni karieri prejel že številne nagrade.

Igral je že v 26 filmih, med drugim v: From Hell Allena in Alberta Hughesa; v bondiadah Vse in še svet ter Zlato oko, kjer je upodobil Valentina Zukovskega; Ljubezen v steklenički; Buddy; Papež mora umreti; Henrik V.; Let it Ride; Popolni začetniki; Defense of the Realm; Mona Lisa; Nune na begu, ki mu je leta 1991 prinesel nagrado Petra Sellersa.

Televizijskim gledalcem je najbrž najbolj znan kot Fitz iz po vsem svetu dobro sprejete in zelo priljubljene serije Cracker. Ta fenomenalna uspešnica je v treh sezonah zbrala celo vrsto nagrad, med njimi dve nagradi BAFTA za najboljšo resno serijo leta 1995 in 1996, nagrado Royal Television Society za najboljšo dramo, nagrado Broadcasting Press Guilds za najboljšo serijo leta 1993 ter nagrado US Cable Ace za najboljši film ali miniserijo.

Tudi sam Coltrane je prejel številne nagrade za upodobitev nepopustljivega in duhovitega policijskega psihologa Fitza. Kar tri leta zaporedoma je dobil nagrado BAFTA za najboljšega televizijskega igralca (1994, 1995 in 1996), leta 1993 nagrado Broadcasting Press Guilds za najboljšega televizijskega igralca, leta 1994 na televizijskem festivalu v Monte Carlu nagrado srebrna nimfa za najboljšega igralca, leta 1994 nagrado Royal Television Society za najboljšega igralca, nagrado FIPA za najboljšega igralca ter nagrado Cable Ace za najboljšega igralca v filmu ali miniseriji.

Coltrane je prvič opozoril nase leta 1978 v predstavi Slab Boys v Traverse Theatru in v Hampstead Theatru. V zgodnjih osemdesetih je navduševal s komičnimi nastopi v Alfresco, Kick up the Eighties, Laugh I nearly Paid my License Fee ter Saturday Night Live.

Pojavil se je v številnih televizijskih šovih, med drugim v Blackadders III in Blackadder Christmas Special. Upodobitev Dannyja McGlona v Tutti Frutti Tonyja Smitha mu je prinesla nominacijo za nagrado BAFTA za najboljšega igralca.

Christian Coulson (Tom Riddle) je eden najbolj obetajočih mladih britanskih zvezdnikov. Igralski zasedbi se pridružuje kot skrivnostni sošolec, ki je nekoč že študiral na Bradavičarki.

Pred kratkim je diplomiral na Cambridge University in to je njegov tretji film. Pred tem je igral Ralpha v The Hours Stephena Daldryja in bobnarja v Four Feathers Shekharja Kapurja.

Trenutno igra tudi Jollyja v televizijski drami The Forsyte Saga. Poleg tega je za BBC upodobil Matta v Love is a Cold Climate.

Coulsonova nadarjenost je prvič prišla do izraza med njegovim študijem, ko je igral Emceeja v Cabaretu, Artura Uija v The Resistible Rise of Arturo Ui in, zanimivo, Claire v The Maids.

Warwick Davis (profesor Colibri) se vrača na Bradavičarko kot strokovnjak za uroke.

Davis je postal igralec čisto po naključju. Leta 1981 je njegova babica slišala radijski oglas, ki je vabil ljudi, nižje od 1,20 metra, k sodelovanju v novem nadaljevanju Vojne zvezd - Jedijeva vrnitev. Upodobil je Wicketa, drobnega Ewoka, ki je postal eden glavnih likov filma.

Po uspehu Jedijeve vrnitve je Lucas za televizijo ABC posnel dva filma o Ewokih - leta 1984 Caravan of Courage in leta 1985 Battle for Endor. Davis je v obeh vnovič nastopil kot Wicket. Poleg tega se je leta 1985 pojavil ob Davidu Bowieju v fantazijskem filmu Labirint.

Leta 1987 se je Davis v studiih Elstree v Londonu srečal z Ronom Howardom in Georgem Lucasom. Pogovorili so se o novem projektu Willow. Že ko so ga načrtovali, so imeli v mislih Davisa. Ta fantazijski ep je postal eden najbolj priljubljenih družinskih filmov po vsem svetu.

Takoj po uspehu Willow je Davis spet snemal, tokrat za male zaslone. Igral je v dveh serijah BBC-jeve televizijske klasike The Chronicles of Narnia. V The Voyage of the Dawn Treader je upodobil bahavega miška Reepicheepa, v The Silver Chair pa sovo Glimfeather.

Do te točke v karieri je Davis dobival same "dobre" vloge. Ko je prebiral scenarij za film Leprechaun, ga je razveselilo, da je glavni junak pravzaprav "negativec". Film je postal med ameriškimi oboževalci kulten, kar je privedlo do nič manj kot štirih nadaljevanj.

Leta 1995 se je Davis pojavil kot Gildrig v Guliverjevih potovanjih. Serija je v Ameriki pritegnila rekordnih 56 milijonov gledalcev.

Leta 1997 je George Lucas vnovič povabil Davisa v slavno galaksijo daleč, daleč proč, v Vojno zvezd - Epizoda 1: Grozeča prikazen. Davis je v filmu igral nič manj kot štiri vloge, njegovima likoma je ime Wald in Weazel.

Istega leta je dobil še vlogo v filmu A Very Unlucky Leprechaun. Ne, to ni bila še ena grozljivka, tokrat je bil škrat, ki mu je bilo ime Lucky, prijazen, čeprav malce čudaški. Uspeh tega otroškega filma je pomenil nadaljevanje - The White Pony je bil posnet leto pozneje.

Leta 1999 je bil Acorn v The 10th Kingdom, Pepe v The New Adventures of Pinocchio ter Basil Lodge v BBC-jevi komediji The Fitz. Šest tednov je preživel tudi v Kanadi, kjer so snemali novo verzijo Sneguljčice za televizijo ABC. Istega leta je posnel še britanski film Al's Lads.

Poleg številnih televizijskih in filmskih vlog se Davis pogosto pojavlja tudi v gledališčih po vsej Angliji. Pojavil se je v številnih produkcijah Sneguljčice, v Petru Panu in Aladinu.

Leta 2001 je Davis za BBC sodeloval pri dveh serijah - Murder Rooms in Dr. Terrible's House of Horrible. Pravkar je zaključil tudi snemanje pilota za Hidden Hollywood, novo serijo o filmskem zakulisju.

Richard Griffiths (Vernon Dursley) se vrača kot Harryjev neprijazni stric, Petunijin mož in Dudleyjev oče.

Richard Griffiths je eden od najbolj znanih in priljubljenih britanskih igralcev, nepogrešljiv filmski in televizijski obraz. V zadnjih 20 letih je igral v številnih filmih, najbolj pa sta morda ostala v spominu Withnail & I in novejši Brezglavi jezdec Tima Burtona.

Med filmi, v katerih je igral, so še: Ognjene kočije, Ženska francoskega poročnika, Ghandi, Greystoke, Park Gorkega, A Private Function, Shanghai Surprise, Kralj Ralph, Blame it on the Bellboy, Gola pištola 2, Funny Bones, Superman II in Goldeneye Dona Boyda.

V Veliki Britaniji je Griffiths priljubljen karakterni igralec, najbolj znan po BBC-jevih televizijskih serijah Pie in the Sky in Hope & Glory (pravkar je končal drugo sezono). Med drugimi televizijskimi vlogami so Gormenghast, Inšpektor Morse, In the Red, Ted and Ralph, Amnesty, Bird of Prey, The Cleopatras, Merry Wives of Windsor, The Marksman, Mr. Wakefield's Crusade, Nobody's Perfect, Whoops Apocalypse, Ffizz, A Kind of Living in El Cid.

Griffiths je tudi priznan gledališki igralec. Z Royal Shakespeare Company je igral v The White Guard, Once in a Lifetime, Henrik VIII., Volpone in Red Star. Med njegovimi drugimi predstavami so še Heartbreak House, Galileo, Rules of the Game, Art, Katherine Howard, The Man Who Came to Dinner, Verdi's Messiah in nazadnje Luther v Royal National Theatru.

Cenjeni in izkušeni gledališki in filmski igralec Robert Hardy (Cornelius Schushmaar) je začel svojo kariero leta 1949 v Shakespeare Theatru v kraju Stratford-upon-Avon, kjer je odigral več sezon, in z gledališčem Old Vic v Londonu in v Ameriki.

Od tedaj se je posvečal filmu, televiziji in gledališču. Mnogi ga poznajo kot Winstona Churchilla iz serije The Wilderness Years, ki so jo predvajali po vsem svetu, in kot Siegfrieda Farnona iz sedmih sezon serije All Creatures Great and Small.

Večje filmske vloge: The Spy Who Came into the Cold, 10 Rillington Place, Young Winston, Le Silencieux, Dark Places, Yellow Dog, La Gifle, Sir Gawaine and the Green Knight, How I Won the War, The Shooting Party, Robin Hood, Paris by Night Davida Hara, A Feast at Midnight Justina Hardyja, Mary Shelley's Frankenstein Kennetha Branagha, Razsodnost in rahločutnost Anga Leeja, Mrs. Dalloway, The Tichborne Claimant, An Ideal Husband, Sibirski brivec in The Gathering.

Hardy je priljubljen obraz britanske televizije. Med njegovimi vlogami so: David Copperfield, Dvanajsta noč, An Age of King (igral je Henrika V.), Coriolanus, The Troubleshooters, Manhunt, Daniel Deronda, Elizabeth R (igral je leicestrskega grofa), Edvard VII. (igral je princa Alberta), Caesar and Claretta, Horses in our Blood, Speed King, Fothergill, The Demon Lover, Jenny's War, Death of the Heart, Hot Metal, Far Pavillions, Make or Break, Blat, Northanger Abbey, miniserija War and Remembrance, Death by Misadventure, Sherlock Holmes - The Master Blackmailer, Inšpektor Morse, Middlemarch, Bramwell, Guliverjeva potovanja, Nancherrow, Midsomer Murders, The Tenth Kingdom, od novejših pa Lucky Jim, The Lost World, Foyle's War, The Falkland's in Shackleton Kennetha Branagha.

Gledališke vloge: Mnogo hrupa za nič, The River Lane, Camino Real, The Rehearsal, A Severed Head, The Constant Couple, Habeas Corpus Alana Bennetta, Dear Liar (kot George Bernard Shaw), Winnie (kot Winston Churchill), Body & Soul in The Man Who Said No.

Izkušeni igralec, za katerim je več kot 50 let igranja v gledališčih, filmih, na televiziji in radiu, je napisal tudi scenarij za televizijski film The Picardy Affair, ki ga je tudi sorežiral, radijsko igro The Leopard and the Lilies ter dokumentarec za BBC-jev Chronicle. Izdal je dve knjigi o isti tematiki, Longbow in The Great War-Bow.

Zanima se tudi za lokostrelstvo, srednjeveško zgodovino, konje in ptice.

Richard Harris (profesor Albus Dombledore) se vrača v vlogi ravnatelja Bradavičarke, ki ga imajo mnogi za največjega čarovnika sodobnega časa.

Harris, ki žal ni dočakal premiere Dvorane skrivnosti, je bil nedvomno legenda filmske industrije, saj je igral v več kot 70 filmih in je bil dvakrat nominiran za oskarja (za filma This Sporting Life in The Field; prvi mu je prinesel še nominacijo za nagrado BAFTA in nagrado za najboljšega igralca na festivalu v Cannesu leta 1963, drugi pa še nominacijo za zlati globus). Poleg tega je bil cenjen producent, režiser in tudi pisec.

Med drugim je igral v filmih Gladiator, Grof Monte Cristo, The Pearl, Sibirski brivec, Smilla's Sense of Snow, Neoproščeno, Patriotske igre, Navaronska topova, Upor na ladji Bounty, Camelot (vloga kralja Arturja mu je prinesla zlati globus), A Man Called Horse, Return of a Man Called Horse (bil je tudi eden od izvršnih producentov), Triumphs of a Man Called Horse, The Hero (tudi režiser), Echoes of a Summer (tudi eden od izvršnih producentov), The Cassandra Crossing, Guliverjeva potovanja, Orca, The Wild Geese, Mack the Knife.

Med njegovimi televizijskimi vlogami omenimo BBC-jev dokumentarec King Arthur, The Hunchback of Notre Dame, The Great Kandinsky, Maigret - the Return, Camelot (vloga, ki jo je odigral tudi v gledališču), The Snow Goose, The Iron Harp in Ricardo. Med najvidnejšimi gledališkimi vlogami pa so poleg Camelota še The Ginger Man, Man Beast and Virtue ter A View from the Bridge.

Harris je izdal tudi dve knjigi, roman Honour Bound in zbirko poezije I in the Membership of my Days.

Shirley Henderson (Javkajoča Jane) ima vlogo duha uboge učenke, ki straši v ženskem stranišču.

Hendersonova je ena od najbolj priljubljenih mladih igralk in je odigrala že številne raznolike filmske, televizijske in gledališke vloge. V filmu Vilbur Wants to Kill Himself (Lone Scherfig) je upodobila Alice; v American Cousins (Don Coutts) je njeni junakinji prav tako ime Alice; v Once Upon a Time in the Midlands Shana Meadowsa je igrala Shirley; v Dr. Sleep (Nick Willing) je bila policistka Loseyjeva; igrala je v 24 Hour Party People Michaela Winterbottoma; v The Claim; Wonderland; v Villa Des Roses (Frank van Passel) je upodobila Eve; v Dnevniku Bridget Jones (Sharon Maguire) je bila Jude; v Topsy Turvy (Mike Leigh) je bila Leonora (vloga ji je prinesla nominacijo Film Critics Circle za najboljšo igralko; v Trainspottingu Dannyja Boyla pa je bila Gail.

Televizijska vloga v The Way We Live Now (BBC) ji je prinesla nominacijo Royal Television Society za najboljšo igralko. Med njenimi številnimi televizijskimi vlogami sta še Hamish Macbeth ter In a Land of Plenty.

Hendersonova je odlična tudi v gledališču. Nedavno je upodobila Lynn v predstavi Anna Weiss v Whitehall Theatru, ki jo je režiral Michael Attenborough. Vidnejše vloge so še: Shining Souls, The Maiden Stone, Lion in the Streets, Romeo in Julija, The Life of Stuff, My Mother Said I Never Should, Entertaining Strangers, Zimska pravljica in Vihar.

Jason Isaacs (Lucius Malfoy) se pojavlja v vlogi Drecovega zlobnega očeta.

Isaacs postaja eden najbolj iskanih igralcev svoje generacije. V zadnjem času je igral v filmih Sestreljeni Črni jastreb Ridleyja Scotta, The Tuxedo z Jackiejem Chanom, v romantični komediji Passionada Dana Irelanda, Glasniki vetra Johna Wooja in Hotel Mika Figgisa.

Po Harryju Potterju bo v Avstraliji snemal Petra Pana režiserja P.J. Hogana, v katerem bo imel vlogi g. Darlinga in kapitana Kljuke.

Odkar se je kot polkovnik William Tavington pojavil ob Melu Gibsonu v Patriotu - vloga mu je prinesla nominacijo London Film Critics Circle - mu ne zmanjka dela. V Sladkem novembru se je pojavil v ženskih oblačilih, v Koncu afere Neila Jordana je bil duhovnik. V uspešnici Armagedon je bil profesor Quincy, "najpametnejši človek na svetu", v Divorcing Jack je igral irskega terorista Keegana, v Zmajevem srcu sluzavega lorda Feltona. Tri filme je posnel z režiserjem Paulom Andersonom: Krvavo obzorje, Soldier in Shopping. Pozoren gledalec pa ga bo opazil tudi v kameo vlogi v Andersonovem Nevidno zlo. Na velikem platnu je debitiral ob Jeffu Goldblumu in Emmi Thompson v filmu The Tall Guy.

Igral je v več uspešnih britanskih televizijskih serijah, med drugim v Capital City, Civvies, The Fix in The Last Don.

V predstavi National Theatra Angels in America - parts 1 & 2, ki je bila nagrajena s Pulitzerjevo nagrado, je igral Louisa. Pojavil se je še v The Force of Change Garyja Mitchella ter kot Mussolini v predstavi 1953 Craiga Raina.

Rodil se je v Liverpoolu v Angliji. Med študijem prava na bristolski univerzi je kot režiser in/ali igralec sodeloval pri več kot dvajsetih predstavah. Po diplomi je šel za tri leta naravnost na prestižno londonsko dramsko šolo Central School of Speech and Drama in od tedaj dela, da bi odplačal svoje dolgove.

Gemma Jones (Madam Pomfrey) je morda najbolj znana po nedavni upodobitvi Bridgetine matere v Dnevniku Bridget Jones (Sharon Magiure).

Med drugim je igrala še v: Cotton Mary, The Theory of Flight, The Winslow Boy, An Inch Over the Horizon, Wilde, Valley Girls, Razsodnost in rahločutnost, Feast of July, On the Black Hill. Kmalu jo bomo videli ob Penelope Cruz v španskem filmu No News from God.

Gemma Jones se je šolala na Royal Academy of Dramatic Art in postala cenjena gledališka igralka. V West Endu se je pojavila v predstavah Baal (Brecht), Alfie (Bill Naughton), The Cavern (Jean Anouilh) - prinesla ji je nagrado Clarencea Derwenta, Howardov kot (E.M. Forster), Getting On (Alan Bennett), The Homecoming (Harold Pinter), And a Nightingale Sang (C.P. Taylor), Ride Down Mount Morgan (Arthur Miller) ter The Master Builder (Ibsen).

Veliko je nastopala z Royal Shakespeare Company: The Merry Wives of Windsor, Zimska pravljica, Dvanajsta noč, Henrik VIII., Julij Cezar, Volpone, Sen kresne noči Petra Brooka (svetovna turneja). Za Royal National Theatre je igrala v predstavah Next of Fire (John Hopkins), Figarova svatba (Beaumarchais) in Battle Royal (Nick Stafford). V Old Vicu je upodobila Goneril v Kralju Learu in igrala v After Aida (Adrian Mitchell), v Young Vicu pa se je pojavila v Ashes (David Rudkin). V Hamletu Richarda Chamberlaina je igrala Ofelijo; v Tramvaju poželenja Blanche Dubois; v Cabaretu Sally Bowles; v Mnogo hrupa za nič Beatrice; ter lady Macbeth na turneji po Angliji in Indiji. Igrala je še v Breaking the Silence (Stephen Poliakoff), Mystery of the Rose Bouquet (Manuel Puig) in Dance of Death (Strindberg).

Med številnimi televizijskimi vlogami so: Duchess of Duke Street, The Seagull, Kenilworth, The Cherry Orchard, The Lie, The Importance of Being Ernest, Beneški trgovec, Inšpektor Morse, The Story Teller, Wycliffe, Faith, Devices and Desires, After the Dance in dobitnik nagrade BAFTA Longitude Charlesa Sturridga.

Miriam Margolyes (profesorica Ochrowt) je ena od najplodovitejših in vsestranskih britanskih igralk, uspešna tako na odrskih deskah kot v filmskih in televizijskih vlogah. Zdaj jo najdemo ob Arnoldu Schwarzeneggerju v Začetku konca, drugič brez težav upodablja 23 likov iz del Charlesa Dickensa v nagrajeni monodrami Dickens' Women.

V ZDA je odšla po nagrajenem nastopu v filmu Little Dorrit (Christine Edzard). Štirikrat se je pojavila v Tonight Show, nato pa je dobila svojo situacijsko komedijo Frannie's Turn.

Leta 1984 je prejela nagrado BAFTA za stransko vlogo v Scorsesejevem filmu Čas nedolžnosti, kar je pripeljalo do tega, da so jo povabili v American Academy of Motion Picture Arts & Sciences. Igrala je še v filmih Pacific Heights, Ponovno mrtva, I Love You to Death, Cold Comfort Farm, Nesmrtno ljubljena, Mala prodajalna grozot, James in breskev velikanka, Romeo in Julija Baza Luhrmanna, Sunshine ter Mačke in psi.

Med vidnejšimi televizijskimi vlogami so: The Girls of Slender Means, Glittering Prizes, Blackadder, Old Flames, The History Man, Oliver Twist, The Lost Tribe, Life and Loves of a She Devil, Semenj ničevosti ter Supply and Demand.

Njena največja ljubezen je gledališče. Prvo vlogo je odigrala leta 1976 v uspešnici Kennedy's Children v Arts Theatru. Med drugimi so še: Opera za tri groše, Orpheus Descending in She Stoops to Conquer. Njena produkcija Gertrude Stein and a Companion je bila leta 1986 nagrajena na edinburškem festivalu. Med njenimi zadnjimi nastopi so The Vagina Monologues, The Killing of Sister George in Romeo in Julija Petra Halla.

Njena kariera se je začela na radiu, kjer je posojala glas tako majhnim dečkom kot starim gospem. Posnela je na tisoče reklam, snemala pa je tudi zgodbe za otroke (Matilda, The Worst Witch, Ostržek, The First Snows of Winter, Mulan). V filmu Babe je posodila glas Babovi mami Fly. Vrh njene radijske kariere je bil leta 1993, ko je posnela za BBC The Queen & I in odigrala vse člane kraljevske družine. S tem si je prislužila Sonyjevo nagrado za najboljšo radijsko igralko. Leta 1997 je posnela Oliverja Twista, ki je bil nagrajen tako v Angliji kot v ZDA, njo pa je združenje Spoken Word Publishers Association razglasilo za najboljšo radijsko igralko.

Sally Mortemore (Madam Monockell) se kot knjižničarka prvič pojavlja na velikem platnu.

V svoji pestri karieri je sodelovala s cenjeno gledališko družbo Red Shift, ki jo je v zgodnjih 80. letih ustanovil Jonathan Holloway; igrala je v njegovi adaptaciji The Aspern Papers ter v predstavah Poor Mrs. Pepys in Hamlet - First Cut. Z English Shakespeare Company je igrala v Senu kresne noči in Macbethu, s Cleanbreak Theatre Company pa v nagrajeni igri Apache Tears (Lyn Coghlan).

Tik preden se je pridružila igralski zasedbi Dvorane skrivnosti, se je pojavila v naslovni vlogi v The Snow Queen v Octagon Theatru v Boltonu.

Igrala je v kratkih filmih za BBC in Channel 4 ter v Daphne and Apollo in Special Occasions. Nastopila je tudi v številnih televizijskih reklamah.

Alan Rickman (profesor Severus Raws) se vrača v vlogi neprijaznega profesorja čarobnih napojev in predstojnika Spolzgada.

Alan Rickman sodi med najuglednejše britanske filmske, televizijske in gledališke igralce. Po vsem svetu je znan po svojih vlogah v najrazličnejših filmih, kot so Umri pokončno, An Awfully Big Adventure, Bob Roberts, Truly Madly Deeply, Close My Eyes, The January Man in Galaxy Quest.

Igral je tudi v filmu Mesmer - na montrealskem festivalu je bil imenovan za najboljšega igralca. Razsodnost in rahločutnost ter Michael Collins sta mu prinesla nominaciji BAFTA, Robin Hood: Princ tatov pa nagrado BAFTA za najboljšega stranskega igralca. Za nastope v Truly Madly Deeply, Close My Eyes in Robin Hood: Princ tatov ga je Evening Standard razglasil za igralca leta. Med njegovimi zadnjimi vlogami so Blow Dry, The Search for John Gissing ter Play.

Za vlogo skrivnostnega ruskega meniha v HBO-jevem Rasputinu je bil leta 1996 nagrajen z emmyjem, zlatim globusom in nagrado SAG. Televizijski gledalci so ga videli še v Benefactors, Revolutionary Witness, Spirit of Man, Pity in History, Barchester Chronicles, Busted, Therese Raquin ter Romeu in Juliji.

Rickman je režiral Wax Acts v West Endu ter The Winter Guest Sharmana MacDonalda v West Yorkshire Playhousu in v Almeida Theatru v Londonu. Zatem je režiral še filmsko verzijo The Winter Guest z Emmo Thompson (z MacDonaldom sta bila soscenarista), ki je na beneškem festivalu prejel tri nagrade, na chicaškem pa je bil izbran za najboljši film.

Kot član Royal Shakespeare Company je igral v Les Liaisons Dangereuses (nominacija za tonyja), Mefisto, Troilus in Kresida, Kakor vam drago, Ljubezni trud zaman, Antony in Cleopatra, Captain Swing in Vihar. Največ dela za sodobno gledališče: Fears and Miseries of the Third Reich, The Carnation Game, The Summer Party, Commitments, The Last Elephant, Bad Language, The Grass Widow, The Lucky Chance in The Seagull.

Za National Theatre je igral v predstavah Antony & Cleopatra in Hamlet. Trikrat se je pojavil na edinburškem festivalu - naenkrat s predstavama The Devil is an Ass in Milo za drago, s katerima je bil tudi na turneji po Evropi, in s predstavama Bratje Karamazovi in Tango at the end of Winter, ki mu je prinesla nagrado Time Out za najboljšega igralca.

Pred kratkim je igral v odlično sprejeti produkciji Private Lives Noela Cowarda in za svojo vlogo dobil nagradi Variety Cluba in Theatre Goers za najboljšega igralca.

Fiona Shaw (Petunija Dursley) se vrača kot Harryjeva brezsrčna teta, sestra njegove ljubljene pokojne matere.

Fiona Shaw se uvršča med najslavnejše in najbolj cenjene britanske gledališke igralke, ki je nazadnje navdušila kritike v predstavi Medeja v londonskem West Endu in za svojo vlogo prejela nagrado Evening Standarda.

Leta 1990 je dobila nagrado Laurencea Oliviera za vlogo v Kakor vam drago. Za The Good Person of Sechuan je vnovič prejela nagrado Laurencea Oliviera in nagrado London Critics, prav tako za Elektro. Nagrajena je bila tudi za vlogi v predstavah Hedda Gabler in Machinal.

Med pomembnimi odrskimi nastopi so še: The Prime of Miss Jean Brodie; The Way of the World in Rihard II. za Royal National Theatre; svetovna turneja The Waste Land; The Rivals; Bloody Poetry; Philistines; Les Liaisons Dangereuses; Mephisto; Mnogo hrupa za nič; Beneški trgovec; Hyde Park in Ukročena trmoglavka za Royal Shakespeare Company.

Shawjeva je tudi režirala The Widowers Houses za National Theatre in Hamleta za National Theatre of Ireland.

Pomembne filmske vloge: Moje levo stopalo, Mountains of the Moon, London Kills Me, Jane Eyre, Mesarček, The Last September, The Triumph of Love.

Za televizijo je vnovič odigrala svoji vlogi v Hedda Gabler in The Waste Land (za BBC) ter se pojavila v For the Greater Good Dannyja Boyla, Persuasion Rogerja Michella, Gormenghast Andyja Wilsona in Mind Games Lynde La Plante.

Trenutno igra v The Power Book v National Theatru, zatem pa bo nastopala v Medei v New Yorku.

Maggie Smith (profesorica Minerva McHudurra) se vrača v vlogi pomočnice ravnatelja Bradavičarke in predstojnice Gryfondoma.

Dame Maggie Smith je ena od največjih in najbolj spoštovanih gledaliških in filmskih igralk na svetu in dobitnica neštetih nagrad, med drugim dveh oskarjev. Nazadnje je bila nominirana za oskarja, zlati globus in nagrado BAFTA za vlogo v filmu Gosford Park Roberta Altmana.

Na odru se je prvič pojavila leta 1952 z Oxford University Drama Society, kot profesionalna igralka pa je prvič igrala v New Yorku v The New Faces 1956 Revue. Leta 1959 se je pridružila Old Vic Company in začela dobivati nagrado za nagrado; med drugim sta ji vlogi Doreen v The Private Ear in Belinde v The Public Eye leta 1962 prinesli nagrado Evening Standarda za najboljšo igralko.

Leta 1963 se je pridružila National Theatru in igrala ob Laurenceu Olivieru Desdemono v Othellu. Sledili so uspešni nastopi v Black Comedy, Miss Julie, The Country Wife, The Beaux Stratagem in Mnogo hrupa za nič.

Veliko pozornost je pritegnila leta 1969 z vlogo v The Prime of Miss Jean Brodie, ki ji je prinesla oskarja in nagrado Society of Film and TV Arts za najboljšo igralko. Sledili sta vlogi v filmih Travels with my Aunt (oskarjevska nominacija za glavno žensko vlogo) in Smrt na Nilu. Leta 1977 je prejela drugega oskarja in zlati globus za vlogo v filmu California Suite Neila Simona.

Za vlogo v A Private Function Alana Bennetta je dobila nagrado BAFTA, zlati globus, nagrado Variety Cluba in peto oskarjevsko nominacijo. Sledili so uspešni nastopi v filmih Soba z razgledom, The Lonely Passion of Judith Hearne (nagrada BAFTA za najboljšo igralko), Hook, Nune pojejo, Čarobni vrt, Rihard III., The First Wives Club, Washington Square, Čaj z Mussolinijem (nagrada BAFTA za najboljšo igralko) in The Last September. Njen zadnji film je The Divine Secrets of the Ya-Ya Sisterhood Callieja Khourija, v katerem igra skupaj s Sandro Bullock.

Smithova je v svoji pestri filmski in televizijski karieri vseskozi ostajala zvesta gledališču. Leta 1970 je igrala naslovno vlogo v predstavi Hedda Gabler in za vlogo v The Way of the World dobila drugič nagrado Variety Cluba za najboljšo igralko. Med njenimi gledališkimi vlogami so še: Night and Day, Virginia (nagrada Evening Standarda), The Interpreters, Infernal Machine, Coming in to Land, Lettice and Lovage (tony), The Importance of Being Earnest, Three Tall Women (nagrada Evening Standarda), A Delicate Balance, Lady in the Van in zadnja, The Breath of Life.

Med pomembnejšimi televizijskimi vlogami so: Mrs. Silly (nagrada BAFTA), Memento Mori, Suddenly Last Summer, Talking Heads: Bed Among the Lentils (nagrada Royal Television Society), All the King's Men in David Copperfield.

Julie Walters (Ga. Molly Weasley) znova upodablja Ronovo, Percyjevo, Fredovo, Georgevo in Ginnyjino mamo.

Julie Walters je vsestransko nadarjena in že večkrat nagrajena filmska in televizijska igralka. Nazadnje je igrala v filmu Before You Go. Vloga v filmu Billy Elliot ji je prinesla nominaciji za oskarja in zlati globus ter nagrado BAFTA in nagrado Variety Cluba. Svetovno slavo ji je prinesela njena prva vloga na velikem platnu v filmu Educating Rita, za katero je dobila zlati globus, nagrado BAFTA in nagrado Variety Cluba za najboljšo igralko ter nominacijo za oskarja. Film Personal Services ji je prinesel nominacijo za nagrado BAFTA za najboljšo igralko, Stepping Out pa nominacijo za nagrado BAFTA in nagrado Variety Cluba za najboljšo stransko igralko.

Druge filmske vloge: Titanic Town, Intimate Relations, Sister My Sister, Just Like a Woman, Prick Up Your Ears, Buster, She'll Be Wearing Pink Pajamas, Killing Dad.

V Angliji je najprej zaslovela s televizijskimi nastopi s kolegico komedijantko Victorio Wood. Za Julie Walters & Friends je bila nominirana za nagrado BAFTA za najboljšo razvedrilno oddajo. Tudi Say Something Happened ter The Boys from the Black Stuff sta ji prinesla nominaciji za nagrado BAFTA.

Drugi televizijski nastopi: Murder, My Beautiful Son (nagrada BAFTA za najboljšo igralko), Dinner Ladies I & II, Oliver Twist, Jack and the Beanstalk, Green Card, Melissa, Brazen Hussies, Roald Dahl's Little Red Riding Hood, Bambino Mio, Wide Eyed and Legless (nominacija za nagrado BAFTA), Clothes in the Wardrobe, Getaway, Talking Heads, Intensive Care, Jake's Progress, GBH, Victoria Wood as Seen on TV (nominacija za nagrado BAFTA za najboljšo komično vlogo), The Secret Diary of Adrian Mole, The Birthday Party, The All Day Breakfast Show (Christmas Special).

Waltersova je tudi cenjena gledališka igralka. Vloga v predstavi Fool for Love Sama Shepherda ji je prinesla nominacijo za nagrado olivier. Druge gledališke vloge: Educating Rita, Jumpers, Having a Ball, Frankie & Johnnie, When I was a Girl I used to Scream and Shout, The Rose Tattoo ter All My Sons, za katero je bila leta 2001 nagrajena z nagrado olivier za najboljšo igralko.

Mark Williams (G. Arthur Weasley) igra Ronovega, Ginnyjinega, Percyjevega, Fredovega in Georgevega očeta ter moža ge. Weasley, ki jo upodablja Julie Walters.

Mark Williams je diplomiral iz angleškega jezika na Oxford University in postal priljubljen filmski, televizijski in gledališki igralec. Med njegovimi številnimi filmi so: Anita & Me, High Heels & Low Lifes, Whatever Happened to Harold Smith, Zaljubljeni Shakespeare, Škratje, 101 dalmatinec, Fever, Prince of Jutland, High Season, Out of Order, Privileged.

Angleški televizijski gledalci ga morda najbolje poznajo iz BBC-jevega The Fast Show (za njim so že štiri sezone in božična oddaja). Drugi televizijski nastopi: Red Dwarf, Stuff, Bottom, Harry Enfield, Tumbledown, Making Out, Kinsey, Bad Company, Hunting Venus, Happy Birthday Shakespeare, Randall & Hopkirk (Deceased), The Strangers (sovoditelj). Bil je tudi gostitelj kviza Jumper for Goalposts.

Za Channel 4 je režiral komično serijo In Exile, pri kateri je bil tudi koproducent.

Gledališke vloge: William (Royal Court Theatre); Fanshen (National Theatre); Doctor of Honour (Jowl Theatre Company); The City Wives Confederacy (Greenwich Theatre); Moscow Gold, Singer, A Dream of People ter Kakor vam drago (Royal Shakespeare Company); vloga Ivana v predstavi Art (West End); The Fast Show Live on Stage (Labatt's Apollo); vloga Blakeyja v produkciji Toast Richarda Wilsona (Royal Court Theatre).

~ Za kamero ~

Chris Columbus (režiser in izvršni producent) se po velikem uspehu Kamna modrosti vrača kot režiser drugega filma o Harryju Potterju iz priljubljenih knjig J.K. Rowling.

Columbus je režiral eno od najdonosnejših komedij vseh časov Sam doma in njeno nadaljevanje Sam doma 2: Izgubljen v New Yorku. Med njegovimi filmi so še Z roko v roki, Devet mesecev (tudi scenarist in producent), Očka v krilu in Only the Lonely (tudi scenarist).

Rodil se je v Spanglerju, Pennsylvania, in odraščal blizu Youngstowna, Ohio. Kot mladenič si je želel, da bi nekoč risal stripe za Marvel Comics, kmalu pa je ugotovil, da stripi spominjajo na snemalne knjige. V srednji šoli je začel delati 8-milimetrske filme in risati lastne snemalne knjige (to za svoje filme počne še danes). Po srednji šoli se je vpisal na prestižno newyorško Tisch School of the Arts, program režija.

Najprej je bil uspešen scenarist. Svoj prvi scenarij Jocks, napol avtobiografsko komedijo, je prodal še med študijem. Po diplomi je napisal dramo Reckless, ki jo je navdahnila njegova izkušnja dela v tovarni v Ohiu. V Hollywoodu si je pridobil ugled z izvirnimi scenariji, ki jih je napisal za Stevena Spielberga: Gremlins, Goonies in Young Sherlock Holmes, ki ga je režiral Barry Levinson.

Po teh dosežkih je Chris režiral svoj prvi film Adventures in Babysitting.

David Heyman (producent) je sodeloval že pri prvem v seriji filmov, posnetih po knjižnih uspešnicah J.K. Rowling.

Potem ko je kar nekaj let delal v ZDA, se je leta 1997 vrnil v Veliko Britanijo in ustanovil producentsko družbo Heyday Films. Po velikem uspehu Kamna modrosti je odprl tudi podružnico v Los Angelesu.

Heyman se je izobraževal v Angliji in v ZDA in je začel kariero kot vodja produkcije pri filmih Ragtime Miloša Formana in Pot v Indijo Davida Leana. Leta 1986 se je preselil v Los Angeles in v okviru družbe Warner Bros. med drugim sodeloval pri filmih Gorile v megli in Dobri fantje. V poznih 80. letih je bil podpredsednik družbe United Artists, zatem pa je postal neodvisni producent. Prvi film, ki ga je produciral, je bil Juice Ernesta Dickersona s Tupacom Shakurjem in Omarom Eppsom. Kot neodvisni filmar je med drugim produciral tudi kultno klasiko The Daytrippers Grega Mottole z Lievom Schreiberjem, Parker Posey, Hope Davis, Stanleyjem Tuccijem in Campbellom Scottom.

Mark Radcliffe (izvršni producent) z Dvorano skrivnosti nadaljuje dolgoletno sodelovanje z režiserjem Chrisom Columbusom.

Bil je producent uspešnic Očka v krilu, Z roko v roki, Devet mesecev in Nori božič, izvršni producent Sam doma 2: Izgubljen v New Yorku, koproducent Only the Lonely ter producentov družabnik in pomočnik režiserja pri Sam doma. S Columbusom sta prvič sodelovala pri filmu Heartbreak Hotel.

Doma je iz Oklahome, filmsko kariero pa je začel kot pomočnik režiserja pri filmu The Escape Artist Francisa Forda Coppole. S Coppolo je sodeloval še pri Rumblefish in Peggy Sue Got Married.

Pomočnik režiserja je bil tudi pri filmih She's Having a Baby, Planes Trains & Automobiles, Duh, Mystic Pizza in Light of Day.

Michael Barnathan (izvršni producent) je predsednik družbe 1492 Pictures in producentski partner Chrisa Columbusa in Marka Radcliffa. Bil je tudi izvršni producent Kamna modrosti.

Preden je prišel k 1492 Pictures, je štiri leta delal pri Largo Entertainment. Nadziral je razvijanje in produkcijo Largovih filmov. Bil je izvršni producent filma Used People in nadziral produkcije Usodni val, Dr. Giggles, Judgment Night in Pobeg.

Še pred tem je sodeloval s producentom Edgarjem J. Scherickom. Produciral je številne kabelske filme, filme tedna in miniserije, med drugim The Kennedys of Massachusetts (devet nominacij za nagrado emmy).

Za 1492 Pictures je produciral Devet mesecev, Nori božič, Z roko v roki in Bicentennial Man.

Diplomiral je na newyorški Tisch School of the Arts.

David Barron (izvršni producent) je začel svojo kariero s televizijskimi reklamami in napredoval do produkcije filmskih in televizijskih projektov.

Sprva je bil zadolžen za lokacije ali imel vlogo pomočnika režiserja (Ženska francoskega poročnika, Polja smrti), nadaljeval pa je kot direktor filmov Revolution, Legenda, Princesa nevesta, The Lonely Passion of Judith Hearne, Hell Bound, Night Breed in Hamlet Franca Zeffirellija.

Leta 1991 je bil določen za direktorja Lucasovega ambicioznega televizijskega projekta The Young Indiana Jones Chronicles Series I. Temu je sledil The Muppet Christmas Carol, leta 1993 pa se je Barron pridružil Branaghovi produkcijski ekipi kot producentov družabnik in vodja snemanja pri Frankensteinu. Z Branaghom je sodeloval še pri filmih In the Bleak Midwinter, Othello Oliverja Parkerja, Hamlet in Ljubezni trud zaman.

Čeprav z Branaghom in njegovo družbo Shakespeare Company še vedno razvija projekte, je pomladi 1999 Barron z britanskim režiserjem Paulom Weilandom ustanovil lastno družbo Contagious Films. Od tedaj je bil izvršni producent filmov It Was an Accident ter Possession.

Steve Kloves (scenarist) je napisal že scenarij za prvi film o Harryju Potterju. Kariero je začel leta 1984 s scenarijem za film Racing With The Moon Richarda Benjamina, z zgodbo o odraščanju v času druge svetovne vojne.

Leta 1989 je režiral svoj prvi film Čudovita fanta Baker, za katerega je napisal tudi scenarij. Film je dobil štiri oskarjevske nominacije, Michelle Pfeiffer pa si je s svojo vlogo prislužila zlati globus in nagrado BAFTA.

Štiri leta pozneje je Kloves po lastnem scenariju režiral triler Flesh and Bone. Nato je napisal scenarij za Wonderboys, ki mu je prinesel oskarjevsko nominacijo za najboljši prirejeni scenarij.

Kloves že piše scenarij za film po tretji knjigi J.K. Rowling, Harry Potter in jetnik iz Azkabana.

Peter Honess se pridružuje filmski ekipi Dvorane skrivnosti kot montažer. Je eden najplodovitejših montažerjev današnjega časa. Za svoje delo pri filmu LA zaupno Curtisa Hansona je dobil nominaciji za oskarja in za nagrado A.C.E. ter nagrado BAFTA. Za Cherin If These Walls Could Talk je prejel nagrado CableACE.

V zadnjem času je sodeloval pri Domestic Disturbance, Merkurjev srd, Hitri in drzni ter The Kid.

Montažer je bil pri štirih filmih Johna Schlesingerja (The Next Best Thing, Eye for an Eye, Madame Sousatzka in The Believers), pri štirih filmih Freda Schepisija (Six Degrees of Separation, Mr. Baseball, The Russia House in Plenty), pri štirih filmih Russella Mulchaya (The Shadow, Pravi McCoy, Ricochet in Highlander), poleg tega pa še pri filmih Rob Roy in Next of Kin.

John Williams (avtor glasbe) je eden od najbolj cenjenih skladateljev na svetu, dobitnik petih oskarjev, 18 grammyjev, treh zlatih globusov, treh nagrad Britanske akademije in štirih emmyjev. Za oskarja je bil nominiran kar 41-krat, nazadnje za glasbo v filmu Harry Potter in Kamen modrosti.

Med več kot 90 filmi, pri katerih je sodeloval, so: A.I. Umetna inteligenca, Patriot, Vojna zvezd - Epizoda I: Grozeča prikazen, Z roko v roki, Reševanje vojaka Ryana (grammy), Amistad, Sedem let v Tibetu, Izgubljeni svet, Rosewood, Angela's Ashes (grammy), Sleepers, Nixon, Sabrina, Schindlerjev seznam (oskar in grammy), Jurski park, Sam doma, Sam doma 2, Oddaljena obzorja, JFK, Hook, Nedokazana krivda, Rojen četrtega julija, trilogija Indiana Jones (grammy), Naključni turist, Cesarstvo sonca (nagrada Britanske akademije), Čarovnice iz Eastwicka, E.T. Vesoljček (oskar, zlati globus in grammy), Superman (grammy), Bližnja srečanja tretje vrste (grammy), trilogija Vojna zvezd (oskar, zlati globus, grammy), Žrelo (oskar, zlati globus, grammy), Fiddler on the Roof (oskar), Goodbye Mr. Chips. Njegov zadnji projekt je Lucasova Vojna zvezd - Epizoda II: Napad klonov.

Leta 1980 je bil imenovan za 19. dirigenta Boston Pops Orchestra. Po upokojitvi leta 1993 je ohranil naziv častnega dirigenta. Napisal je več koncertov, med njimi tri simfonije, koncert za čelo, koncerte za flavto in violino, koncerte za klarinet in tubo, koncert za trobento, koncert za fagot (The Five Sacred Trees). Poleg tega je za NBC napisal glasbeno temo The Mission; za slovesnost ob Kipu svobode je zložil Liberty Fanfare; v počastitev Mednarodnih poletnih olimpijskih iger leta 1987 je napisal We're Looking Good!; napisal je tudi glasbene teme za Poletne olimpijske igre leta 1984, 1985 in 1986. Med njegovimi zadnjimi deli sta koncert Seven for Luck in orkestrsko delo Celebration 2000, napisano v počastitev novega tisočletja in za spremljavo retrospektivnega filma The Unfinished Journey Stevena Spielberga, ki je bil prikazan na koncertu America's Millennium v Washingtonu D.C. na silvestrovo 1999.

Veliko Williamsove filmske glasbe se dobi na albumih. Albumov z glasbo iz Vojne zvezd so prodali že več kot štiri milijone. Williamsova odlična serija albumov z Boston Pops Orchestra se je začela leta 1980. Do danes je s tem orkestrom posnel več kot 20 uspešnih albumov, vključno z zadnjim, Summon the Heroes, z uradno glasbeno temo Poletnih olimpijskih iger v Atlanti leta 1996.

Kot dirigenta so ga gostili številni veliki orkestri: London Symphony, Cleveland Orchestra, Philadelphia Orchestra, Chicago Symphony, Pittsburgh Symphony, Dallas Symphony, San Francisco Symphony in Los Angeles Philharmonic.

Roger Pratt (direktor fotografije) je v zadnjem času opozoril nase s svojim delom pri filmih Iris in Čokolada; slednji mu je prinesel nominaciji za nagrado BAFTA in British Society of Cinematographers.

Sodeloval je še pri filmih Konec afere (nominacija za oskarja), Dvanajst opic, Dežela senc, Kraljevi ribič, Grey Owl, Maščevalci, Ljubezen in vojna, Mary Shelley's Frankenstein, Batman, High Hopes, Paris by Night, Mona Lisa, Dutch Girls, Brazil in Monty Python's Meaning of Life: The Crimson Permanent Assurance.

Direktor fotografije je bil tudi pri številnih televizijskih oddajah in serijah: Kralj Lear leta 1999, Bernard and the Genie leta 1991, Jim Henson's Storyteller: Greek Myths leta 1990, Scoop leta 1987, The Short and the Curlies leta 1987 ter Meantime leta 1981.

Stuart Craig (scenograf) je eden od najbolj nadarjenih mojstrov za scenografijo v filmski industriji, trikratni dobitnik oskarja in sedemkratni nominiranec; zadnjo oskarjevsko nominacijo, poleg tega pa še nominacijo za nagrado Evening Standarda in nominacijo za nagrado BAFTA, si je prislužil prav z odlično scenografijo Kamna modrosti.

Craig dobiva nagrade že 20 let. Prvega oskarja (in nominacijo za nagrado BAFTA) mu je leta 1981 prineslo sodelovanje pri filmu Ghandi Richarda Attenborougha. Drugega oskarja (in nominacijo za nagrado BAFTA) je dobil leta 1988 za Nevarna razmerja Stephena Frearsa, tretjega (plus nominacijo za nagrado BAFTA in nagrado Society of Motion Picture & Television Art Directors, USA) pa leta 1996 za Angleškega pacienta Anthonyja Minghelle.

Za oskarja je bil nominiran še trikrat: leta 1979 - Človek slon (David Lynch), leta 1986 - Misijon (Roland Joffe), leta 1991 - Chaplin (Richard Attenborough). Nominacijo za nagrado BAFTA je dobil tudi za film Greystoke Hugha Hudsona (1982).

Med drugim lahko občudujemo njegovo delo še v filmih Cal (1983), kjer je bil tudi producent, Cry Freedom (1986), Memphis Belle (1988), Čarobni vrt (1992), Dežela senc (1993), Mary Reilly (1994), Ljubezen in vojna (1996), Maščevalci (1997) in Legenda o Baggerju Vanceu (1999).

Vsestransko nadarjena Lindy Hemming (kostumografinja) je ustvarila izvrstne kostume že za skoraj 40 filmov. Za svoje odlično delo pri filmu Topsy Turvy Mika Leigha je bila nagrajena z oskarjem. Filma Štiri poroke in pogreb ter Porterhouse Blue pa sta ji prinesla nominaciji za nagrado BAFTA.

Hemmingova je ustvarila kostume za štiri zadnje bondiade s Pierceom Brosnanom: Die Another Day, Vse in še svet, Jutri nikoli ne umre in Zlato oko. Sodelovala je še pri filmih Tomb Raider, The Man Who Cried, The Trench, The Rise and Fall of Little Voice, The Brave, Prince Valiant, Blood & Wine, Funny Bones, Sister My Sister, All Things Bright & Beautiful, Dancing Queen, Naked, Boiling Point, Running Late, Waterland, Blame it on the Bellboy, Hear My Song, Life is Sweet, The Krays, Queen of Hearts, When the Wales Came, High Hopes, Porterhouse Blue, 84 Charing Cross Road, My Beautiful Launderette, The Bullshitters, Heavenly Pursuits, Wetherby, Laughterhouse, Loose Connections, Meantime.

Jim Mitchell (koordinator vizualnih efektov) dela za Industrial Light and Magic in je pri Dvorani skrivnosti delil svoje obveznosti z Nickom Davisom.

ILM se je pridružil leta 1990 in je igral pomembno vlogo pri ustvarjanju revolucionarnih računalniških efektov v filmih Jurski park, Smrt ji lepo pristoji in Terminator 2: Judgment Day; vsi so bili nagrajeni z oskarjem za najboljše specialne efekte.

Kot koordinator vizualnih efektov za ILM je sodeloval še pri filmih Jurski park III, Brezglavi jezdec, October Sky, Mogočni Joe Young (oskarjevska nominacija za specialne efekte), Stik, Mars napada! in Eraser.

Mitchell je kot nadzornik računalniške grafike, animator, modelar ali tehnični direktor sodeloval pri filmih Jumanji, Maska, Jurski park, Smrt ji lepo pristoji, Zvezdne steze VI in Terminator 2: Judgment Day.

Nick Davis (koordinator vizualnih efektov) je pri Kamnu modrosti delal z Robom Legatom, pri Dvorani skrivnosti pa je kot koordinator vizualnih efektov združil moči z Jimom Mitchellom iz ILM.

Odlični vizualni efekti so filmu Harry Potter in Kamen modrosti prinesli nominacije za nagrade BAFTA, AFI, zlati satelit in saturn.

Pred tem je Davis sodeloval pri filmih Entrapment, Maščevalci, Batman in Robin, Batman za vedno, Verižna reakcija, Nova mora Wesa Cravena, Brez strahu, Begunec, Oblegani in Army of Darkness.

John Richardson (koordinator specialnih efektov) je imel glavno besedo pri specialnih efektih v Kamnu modrosti in Dvorani skrivnosti. Sodelovanje pri filmu Aliens mu je prineslo oskarja in nagrado BAFTA.

V filmsko industrijo je vstopil leta 1962, ko mu je bilo 16 let in je začel delati za očeta, Cliffa Richardsona, pionirja specialnih efektov, ki se je začel ukvarjati s filmom že leta 1921. Skupaj sta sodelovala pri filmih The Victors, Lord Jim, Battle of Britain, Help in mnogih drugih.

Richardson je postal koordinator specialnih efektov leta 1967. Sodeloval je pri filmih The Devils, Slamnati psi, Young Winston in The Omen. Postal je zelo cenjen in prejel še dve nominaciji za oskarja: za filma Cliffhanger in Zvezdni bojevniki.

Leta 1976 je skrbel za specialne efekte v filmu A Bridge Too Far, zatem pa še pri osmih bondiadah in filmih Ženska sokol, Willow, Oddaljena obzorja, Ghost in the Machine, Love Affair, Bushwacked, The American President, Rock, Zlomljena puščica, Globoka modrina, Vse in še svet, Family Man, Umri kdaj drugič (zadnji film o Jamesu Bondu). Nadzira vse vrste specialnih efektov.

Nick Dudman (kreator maske in bitij) in njegova ekipa so bili zadolženi za ustvarjanje čarobnih animatroničnih bitij in za masko tudi v Kamnu modrosti.

Dudman je začel svojo kariero pri prvem filmu iz serije Vojna zvezd - Imperij vrača udarec kot vajenec britanskega maskerja Stuarta Freeborna. Z njim je delal štiri leta - pri filmih, kot sta Superman II in Top Secret!. Nato so mu ponudili, da prevzame masko pri filmu Legenda Ridleyja Scotta. Sledilo je sodelovanje pri filmih Mona Lisa, High Spirits, Intervju z vampirjem, Batman in Judge Dredd.

Leta 1995 se je njegovo področje dela še razširilo, ko je nadziral 55-članski oddelek za ustvarjanje animatroničnih bitij pri Petem elementu Luca Bessona. Zatem je vodil podobne oddelke še pri uspešnicah Vojna zvezd - Epizoda I: Grozeča prikazen, Mumija ter Mumija se vrača.

Dudmanova družba Pigs Might Fly proizvaja in prodaja maskerske potrebščine ter organizira posebne tečaje za maskerje.