Družinska banda

Igrajo še Pascal Demolon, Alexix Michalik, Bruno Sanches, Natalie Verbere in Amory Cazal. Pascal Bourdiaux je režiral po scenariju Juliette Sales in Fabiena Suareza, ki je nastal na podlagi zgodbe in izvirnega scenarija Carole in Michèle Giacobbi.

Producirala sta Clément Miserez in Matthieu Warter, izza kamer so sodelovali direktor fotografije Vincent Gallot, scenograf Maamar Ech-Cheikh, kostumograf Laurence Chalou in montažer Mickael Dumontier. Glasbo je zložil Sinclair.

POGOVOR Z REŽISERJEM PASCALOM BOURDIAUXOM

Kaj vas je spodbudilo, da posnamete Družinsko bando?

Scenarij me je zelo očaral. Krasna komična zgodba o prevarantu, ki ne skriva svojih izpadov, kot pravi vodja tolpe, doma pa ga preglasita lastni hčeri, ki ju je bil sam hotel spet nazaj v svoje življenje. Že ob branju sem zaznal, da bo to lahkotna, sanjava mešanica pustolovščine in komedije; in sijajno se mi je zdelo, da nas scenarij popelje v smučarsko letovišče. Na snegu še nisem snemal. Ta izkušnja me je zabavala.

Ste za glavno vlogo takoj pomislili na Jeana Rénoja?

Tako je. Ker ima držo, leta, postavo, sentimentalnost in humor tega roparja z dobrim srcem. Jean, ki ima že vrsto let sijajno mednarodno kariero, je v francoski kinematografiji prava legenda. Dolgo sem si želel delati z njim – in čakal sem prav na to vlogo. Pravi je zanjo.

Kako ste se domislili vseh različnih mask in preoblek?

Skiciral sem jih! Največ raziskovanja je zahteval južnoameriški čarovnik. Hotel sem, da je videti kot junak, o katerem sem kot otrok veliko sanjaril – don Alexandro de la Vega, oče slovitega Zorra. In Jean je to dodelal s španskim naglasom.

Zdaj je vajine skupne pustolovščine konec…

Ko grem v kino, rad vidim, da me film ponese nekam drugam. Upam, da se bodo gledalci z veseljem podali na to dogodivščino, ki združuje prefinjenost, eksotiko, humor, nežnost in pustolovskega duha.

FILMOGRAFIJA

2016 - BOULE ET BILL 2

2016 - MES TRESORS

2014 - FISTON

2010 - LE MAC

POGOVOR Z JEANOM RÉNOJEM (Patrick) 

Zdite se kot nekdo, ki mu »elementi« veliko pomenijo. Včeraj morje v filmu Velika modrina, tokrat je to sneg…

Sneg obožujem. Tiho plat ima. Ko si izgubljen sredi snega, imaš občutek, da ne obstaja nič drugega. In k skrivnostnosti pripomore še škripanje pod škornji, ko hodiš po njem. Pozimi se v gorah vrnemo v resničnost šele, ko se vrnemo v svoje sobe in prižgemo TV!

Projektov vam ne manjka. Na kaj ste prozorni pri izbiri?

Na režiserja in scenarij. Sploh slednji me mora očarati, pri prvem pa predvsem njegova osebnost. Tudi če je zgodba izjemna, se ne bom lotil projekta, če z režiserjem nisva na isti valovni dolžini. Tega – pa naj ima režiser še tak sloves – ni mogoče potvarjati. Nimam kakšnih zakoreninjenih predpostavk, nikoli nisem bil preračunljiv. In ne bom s tem začel zdaj. Vedno delam z empatijo, saj potrebujem mirnost, prijateljstvo in prijaznost. Čeprav se nekateri ne strinjajo, jaz ne verjamem, da se ustvarjalni proces rodi iz agresivnih odnosov. Po mojem mora biti plod harmoničnega sodelovanja. Če sem pristal na Pascalovo ponudbo, sem zato, ker je prekrasen človek in zna prisluhniti svojim igralcem.

Kateri del sebe vnesete v svoje vloge?

Odvisno. Kadar ima lik veliko skupnih točk s tabo, vstopi vate in tako vanj vneseš veliko sebe. Tako je bilo pri Patricku v Družinski bandi. Prevarant je, a predvsem oče dveh prepirajočih se hčerk. V resničnem življenju sem tudi sam oče dveh hčerk; moja najstarejša, stara 39 let, je podobno vzkipljiva kot ena od deklet v filmu. Tako da se človek nehote nekoliko identificira s svojo vlogo. Večinoma pa se potopim v vlogo, a pri tem ostanem jaz. To ne pomeni, da se ne poglobim docela. Nekatere vloge me povsem izčrpajo.

FILMOGRAFIJA

2016 - MES TRESORS

2016 - THE LAST FACE

2016 - LES VISITEURS - LA REVOLUTION

2015 - ANTIGANG

2015 - HECTOR AND THE SEARCH FOR HAPPINESS

2014 - BENOIT BRISEFER – LES TAXIS ROUGES

2014 - DAYS AND NIGHT

2014 - AVIS DE MISTRAL

2012 - I, ALEX CROSS

2012 - LE JOUR DES CORNEILLES

2012 - LES SEIGNEURS

2012 - COMME UN CHEF

2011 - ON NE CHOISIT PAS SA FAMILLE

2011 - MARGARET

2010 - LA RAFLE

2010 – LIMMORTEL

2009 - COUPLES RETREAT

2009 - LE PREMIER CERCLEl

2009 - ARMORED

2009 - LA PANTHERE ROSE 2

2008 - CASH

2006 - SOURIS CITY

2006 - FLYBOYS

2006 - DA VINCI CODE

2006 - LA PANTHERE ROSE

2005 - LE TIGRE ET LA NEIGE

2005 – L'EMPIRE DES LOUPS

2004 - HOTEL RWANDA

2004 – L'ENQUETE CORSE

2003 - LES RIVIERS POURPRES 2 - LES ANGES DE L’APOCALYPSE

2003 - TAIS-TOI

2002 - DECALAGE HORAIRE

2002 - ROLLERBALL

2001 - WASABI

2001 - ATLANTIDE, L’EMPIRE PERDU

2001 - LES VISITEURS EN AMERIQUE

2000 - LES RIVIERES POURPRES

2000 - RONIN

2000 - GODZILLA

2000 - LES COULOIRS DU TEMPS : LES VISITEURS 2

1997 - UN AMOUR DE SORCIERE

1997 - POUR L'AMOUR DE ROSEANNA

1996 - LE JAGUAR

1996 - MISSION: IMPOSSIBLE

1995 - PAR-DELA LES NUAGES

1995 - FRENCH KISS

1995 - LES TRUFFES

1995 - PORCO ROSSO

1994 - LEON

1994 - LE ROI LION

1993 - LES VISITEURS

POGOVOR Z REEM KHERICI (Caroline)

Kaj pri scenariju vas je najbolj pritegnilo?

Všeč mi je bil okvir blišča in zabave. Takoj sem si lahko predstavljala, kako ga bomo snemali. Všeč mi je bilo tudi to, da gre za ponovno snidenje očeta in hčerk. To se me je precej dotaknilo, saj še vedno pogrešam lastnega očeta. Tako sem se takoj lahko poistovetila s svojim likom, likom upornice. Motilo me je le, da je Caroline fatalka – podobno kot moja vloga v filmu OSS117. A sem si zamislila, da jo skozi film razvijem: izpod privlačne in agresivne zunanjosti se prikaže krhko dekle, ki sta jo prizadela materina smrt in očetov odhod.

Ste imeli kaj treme, ker je vaš oče na platnu sam Jean Réno?

Ko smo šli na prvo branje scenarija v New York in smo spoznali Jeana, sem se počutila kot deklica, kakršna sem bila, ko sem si več desetkrat ogledala film Léon. Ko je prilezel iz taksija in se nam pridružil, je bil to silno čustven trenutek. A takoj ko smo se potopili v svoje vloge, me je plahost minila. Na srečo nisem zalezovalka. Ne razsujem se. Moj lik ima dolg jezik, tako da, ko sem stopila v njene čevlje, ni bilo prostora za kakršenkoli strah.

Od kot vam ta samozavest?

Brez dvoma iz izkušnje, ko sem režirala oddajo skečev La Bande à Fifi; sleherni dan sem morala braniti nov scenarij, nov kontekst. Vse hkrati. Ko moraš te reči početi v javnosti, na primer na festivalu v Cannesu, na očeh tisočerih, se hitro naučiš dobiti njihovo pozornost.

Ste tudi avtorica in režiserka. Kako se doživljate, ko ste kot tu, zgolj igralka?

Vse je odvisno od pristopa režiserja. Če mi, kot Pascal Bourdiaux, dovolijo, da dajem predloge, je krasno. Sploh, če gre za komedijo. Priznam, da rada dodelujem dialoge. Potem to upoštevamo ali pa tudi ne. Gre zgolj za bonus. Tudi pri tem filmu sem sodelovala tako.

FILMOGRAFIJA

2016 - MES TRESORS

2015 - EMBARQUEMENT IMMEDIAT

2014 - LE CONVOI

2012 - PARIS A TOUT PRIX

2011 - BIENVENUE A BORD

2010 - COLOMBIANA

2009 - FATAL

2009 - NEUILLY SA MÈRE

2008 - OSS 117 RIO NE RÉPOND PLUS

POGOVOR S CAMILLE CHAMOUX (Carole)

Kako ste se znašli v tej pustolovščini Družinske bande?

Prek avdicije! Na začetku se nas je za vlogo potegovalo kakih štirideset igralk. Med kastingom sem bila v osmem mesecu nosečnosti, a sem direktorja kastinga prosila, naj me posname tako, da trebuha ni videti. Silno je bil prijazen. Tri tedne pozneje je zazvonil telefon, naj pridem še enkrat, jas pa sem rojevala v porodnišnici! Izprosila sem si odlog, češ da moram »opraviti še eno malenkost«… (smeh)

Kakšen je občutek, ko se znajdeš iz oči v oči z igralcem, ki velja za mitskega?

Pojavnost, drža, kariera…Jean že sam po sebi naredi velik vtis. A v resnici je preprost, miren in zelo nežen. Med snemanjem je sem in tja navrgel kak droben nasvet iz lastnih izkušenj, in jasno je, da uživa v soočanju z osebnostmi, ki so nasprotne njegovi.

Družinska banda najde lepo ravnovesje med pustolovščino in družinsko komedijo. V kateri žanr bi ga uvrstili vi?

Film govori o očetu in njegovih hčerkah ter odnosu med slednjima, a se pri tem preliva v pustolovščino in akcijo. Temu bi rekla »zgodba o aktivni družini«. Tako je to »medžanrski« film, pa še »medgeneracijski«. (smeh)

Vaš sloves igralke je iz filma v film večji.

Z veseljem se lotevam »konsistentnih« vlog. Za igralko je krasno imeti vloge, kot je ta v Družinski bandi: pri takem filmu imaš čas, da lik oblikuješ in obarvaš po svoje.

FILMOGRAFIJA

2016 - MES TRESORS

2015 - MAMAN A TORT

2015 - L'INVITATION

2015 - FAUT PAS LUI DIRE

2015 - LOVE IS DEAD

2013 - LES GAZELLES

2013 - SUPERCONDRIAQUE

2011 - LES TRIBULATIONS D'UNE CAISSIÈRE

2010 - ET SOUDAIN TOUT LE MONDE ME MANQUE

2010 - BYE BYE BLONDIE