Prežeči tiger, skriti zmaj

Prežeči tiger, skriti zmaj je avanturistična akcijska in v prečudovitem spletu slogov v enaki meri domišljijska ljubezenska zgodba epskih razsežnosti, ki jo je podpisal eden najpogumnejših režiserjev iz zahodnjakom nikoli povsem razumljenega sveta Daljnega vzhoda, Ang Lee (The Wedding Banquet, Razsodnost in rahločutnost, Ice Storm).

Režiser Ang Lee o svojem filmu:

"Vdano srce uresniči vse želje."

Film so na nek način sanje o Kitajski, o takšni Kitajski, kakršna verjetno ni nikoli obstajala, razen v mojih fantovskih fantazijah, ki sem se jim tako rad prepuščal, ko sem odraščal v Tajvanu. Brez dvoma so mojo otroško domišljijo podžigali filmi o borilnih veščinah, s katerimi "sem gor rasel", pa ljubezenski in avanturistični romani, ki sem jih požiral, namesto da bi pridno delal domače naloge. Srečno in ironično naključje pa je hotelo, da sta se ti dve sanjarjenji združili v filmu, ki sem ga lahko posnel na Kitajskem.

Z ekipo smo izbrali najbolj razširjeno, če že ne najbolj priljubljeno zvrst v filmski zgodovini – hongkonški akcijski film o borilnih veščinah – da povemo našo zgodbo. Ta popularni žanr smo izrabili kot neke vrste raziskovalno orodje v odkrivanju zapuščine klasične kitajske kulture. Najbolj razširjeno umetniško pojavno obliko smo združili z najzahtevnejšo – s skrivnostno umetnostjo borilnih veščin, kakršna se je prenašala skozi čas preko taoističnih varuhov za človekovo fizično in duševno rast.

Kaj je "Tao"? Pot? Če ga poimenujemo kot pot, ne gre za tisti pravi Tao. Enigmatičen je, saj se lahko izraža le skozi nasprotja; prej skozi konflikte srca kot skozi harmonijo, ki jo neprestano išče. Takšna je bila vsaj moja izkušnja z njim, ko sem ustvarjal ta film. Na primer, vsak film o borilnih veščinah je zelo moški, toda na koncu se naša filmska zgodba združi in razreši v njenih ženskih likih. Čenske so tiste, ki na koncu utirajo pot taoizmu.

Drugo nasprotje, pri katerem sem neprestano moral loviti "ravnotežje" je način, kako uskladiti dramo in borilne veščine v filmu. Ta film ni delan v realističnem slogu, kot moji zgodnejši filmi, čustva, ki jih izraža, pa so še kako realistična. Prepričali se boste, da je tudi koreografija dramskega dela filma enaka tisti, ki odlikuje borilne veščine, hkrati pa spopadi niso nikoli samo zadajanje brc in udarcev, temveč tudi način, s katerim osebe izražajo položaj, v katerem so se znašle, in čustva, ki jih prevevajo. Ob tem sem ob dragoceni pomoči mojstra borilnih veščin Yuen Wo Pinga in njegove ekipe spoznaval in se učil abstraktnih načinov nastajanja filma, ko so podobe in montaža kot ples in glasba.

Na koncu naj priznam le to, da mi je bila naloga, narediti ta film, v izjemno čast.

Hongkonška tradicija filmov o borilnih veščinah

• David Bordwell, profesor za film na Univerzi Wisconsin v Madisonu

Tako imenovan "wuxia pian", film o vitezih borilnih veščin, ima svoje globoke korenine v mistični Kitajski, vedno znova pa se je znal preobraziti primerno vsaki dobi. Podobno kot ameriški vestern so tudi slog wuxie piana vedno znova prebudili, da bi obdržal vez s spreminjajočim se gledalčevim okusom in da bi s pridom izrabil novo tehnologijo nastajanja filmov. Pa vendar v svojem bistvu zadrži vsem časom znane teme in značilno privlačnost.

Za razliko od Japonske, kjer so le samuraji smeli poprijeti za meč, so v starodavni Kitajski tako aristokrati kot njihovi podložniki, navadni ljudje, lahko postali poklicni mečevalci. Ker so v deželi, ki je ječala pod vladavinami rivalskih posestnikov, neodvisni bojevniki kaj lahko postali najeti morilci, so to kruto realnost začeli poveličevati v pripovedkah wuxia, katerih priljubljenost je začela skokovito naraščati po 9. stoletju našega štetja. Wuxie so, podobno kot zgodbe o kralju Arthurju in vitezih okrogle mize v Evropi, poveličevale koncept viteških vrlin. Potujoči junak – vitez - ni bil le močan in spreten v veščinah bojevanja; njen(a) najvišja obveznost je bila, da popravi storjene krivice; boril(a) se je za YI, kar bi v našem jeziku lahko imenovali PRAVIČNOST – ne za abstraktne pravice in za družbo v celoti, temveč za poštenost v vsaki določeni situaciji posebej – običajno tako, da je skušal(a) popraviti, oziroma poplačati, v preteklosti storjeno krivico.

Za nastanek in razraščanje tovrstnih legend je ključna politična zgodovina Kitajske, ki je polna skorumpiranih in tiranski vladavin; pravica in njej zadostitev sta bili dobesedno izrinjeni iz vsakdanjega življenja, ki so mu vladale dvorske spletke in umori. Civilna družba zatorej ni mogla zagotoviti učinkovitosti zakona in prav zaradi tega so potepuški vitezi, ki jih opevajo wuxie, postali osrednji junaki in gibalo ljudske domišljije.

"Bili so (moški ali ženske) junaški izobčenci, ki so lahko maščevali krivice v družbi, v kateri zakon ni imel nikakršne moči; motiv maščevanja je privzel moralno noto skozi konfucijsko lestvico obveznosti/dolžnosti – otrok je dolžan spoštovati in služiti očetu, učenec učitelju; wuxijske zgodbe često slonijo na zapletu, ki izhaja iz spopada med moralnimi dolžnostmi, ki jih junaku nalaga družba, in osebnimi željami." Tako je tudi v Prežečem tigru, skritem zmaju: Poslednja naloga Li Mu Baija, da maščuje smrt svojega učitelja, mu prepreči, da bi se mirno umaknil iz sveta kralja Huja in zaživel mirno življenje ob ljubljeni Shu Lien.

Najbolj dragocena posebnost, ki ji v vzhodnjaških delih te vrste ni enake, je prisotnost in ključna vloga žensk – bojevnic v zgodbah wuxie piana. Temu se večina Zahodnjakov čudi, toda neizpodbitno dejstvo ostaja: ženska bojevnica je moškemu povsem in v vseh pogledih enakopravna. Naj omenimo le izjemno umetnico tega sloga Cheng Pei Pei, ki je s filmi The Jade Bow, Come Drink With Me, Golden Swallow in Fourteen Amazons zaslovela kot "Kraljica wuxie piana" v šestdesetih in sedemdesetih letih.

Epski šanghajski film v osemnajstih (!) delih iz leta 1928 Burning of the Red Lotus Monastery (Samostan Rdečega lotusa v plamenih) je nekakšen "praoče" vseh fantazijskih filmov. V njem so prvič uporabili leteča bodala in žice za dvigovanje igralcev v dih jemajočih akcijskih prizorih. Ta slog se je širil in izpopolnjeval tako na celini kot med izseljenci v Hong Kongu; šele prihod Mao Ce Tunga na oblast, ki je diktiral novo, strogo politično vodeno kinematografijo na Kitajskem, sta filme v tradiciji wuxie piana prevzela Hong Kong in Tajvan.

To tradicijo so smelo nadaljevali tudi mlajši režiserji s svojimi izjemnimi filmi z osrednjo temo borilnih veščin kung-fuja in drugih, ki so sčasoma nadomestile in povsem izrinile spretnosti mečevanja; toda tradicija ima globoke korenine in kmalu so se starodavnih mečevalcev spomnili in jih ponovno obudili v življenje Patrick Tam, Lau Karleung in kot najslavnejšimi med njimi Tsui Hark. Slednji je v svojem kultnem The Butterfly Murders mečevanje nadgradil z uporabo futurističnih orožij, dokler ni segel tudi po možnostih, ki jih nudi hollywoodska delavnica specialnih efektov. V luči tega izredno prefinjenega in plodovitega režiserja in zgodovinske perspektive je Prežeči tiger, skriti zmaj enkratna in neponovljiva sinteza tisočletje dolge tradicije wuxie piana. Zgodba, ki temelji na romanu iz obdobja notranjih vojn, govori o dveh generacijah in združuje vse bistvene elemente najuglednejših kitajskih filmov, ki na tak ali drugačen način ohranjajo tradicijo veščine bojevanja z meči. Osebnost, kakršen je njegov osrednji lik Li Mu Bai (Chow Yun Fat), je v vseh pogledih vredni naslednik bojevnikov kralja Huja; njegova odločitev, da se odreče svojemu meču Zelena usoda je izraz dostojanstvenega spoznanja o tem, kako brezumno in prazno je ubijanje. Kljub temu pa ne more zavreči obveznosti, da maščuje smrt svojega učitelja. Ta naloga njemu in drugim prizadene nov niz trpljenja in odpovedovanja.

Skozi obujanje in oživljanje elementarne zgodbe o milini in moči, spopadu med dolžnostjo in hrepenenjem, ljubeznijo in hotenjem po oblasti, s pomočjo modernih pripomočkov kinematografije, je Prežeči tiger, skriti zmaj rdeča nit, ki povezuje bogato in neizčrpno tradicijo Wuxie z enaindvajsetim stoletjem.

O režiserju

Ang Lee je na prvi pogled nenavadna izbira za režijo filma, ki diha z borilnimi veščinami Kitajske. Toda v luči nekaterih temeljnih zakonitosti in pravil Wuxie piana, legendarnih pripovedi o junaških bojevnikih starodavne Kitajske, se ta izbira ne zdi več tako nemogoča. Nastajanje te vrste filma se prav tako pokorava pravilom in idealom dramskih filmov, po katerih se je do zdaj odlikoval. Režiser je igralki Michelle Yeoh film opisal ko "razsodnost in rahločutnost z borilnimi veščinami". Gre le za odkrito spoštovanje tradicije in pretanjeno nizanje zgodbe (tudi) po pravilih dram. "Prizori spopadov in dvobojevanj obujajo spomin in videnja velikih starih epskih filmov s pomočjo računalniške tehnologije. Visoka umetnost se sooča smelostjo, ki ji polet in moč daje zaplet filmske zgodbe.

"Meč Zelena usoda je tisto, kar Hitchcock imenuje

MacGuffin; predmet, ki požene dogajanje v tek in

vse vpletene postavi v frenetično, namensko gibanje."

Ang Lee se je rodil leta 1954 na Tajvanu. V Združene države se je preselil leta 1978 in dokončal gledališko režijo na univerzi Illinois ter filmsko režijo na univerzi New York. Leta 1983 je za svoj film Dim Lake osvojil tajvansko nagrado Golden Harvest.

S celovečernim prvencem Pushing Hands je leta 1992 osvojil prvo nagrado na berlinskem filmskem festivalu v sekciji azijsko-pacifiških filmov. Z istim filmom je bil nominiran za 9 najvišjih tajvanskih nagrad Golden Horse in jih osvojil tri. Tretji film, s katerim je navdušil gledfalce in kritike v Berlinu in osvojil zlatega medveda, je bil The Wedding Banquet. Prinesel mu je slavo in prve privržence tudi na ameriških tleh, saj je bil nominiran tako za zlati globus kot za oskarja za najboljši tuji film.

Sledili so Eat Drink Man Woman in leta 1995 Razsodnost in rahločutnost po scenariju Emme Thompson, za katerega je prejela oskarja. Eden njegovih najboljših tako imenovanih "družinskih dram" pa je vsekakor Ledena nevihta (Ice Storm) po odličnem romanu Ricka Moodyja, s katerim se je prvič lotil povsem ameriške zgodbe. Bil je uvrščen v uradno selekcijo festivala v Cannesu in prejel nagrado na najboljši prirejeni scenarij. V svojem naslednjem projektu Ride With the Devil se je lotil ameriške državljanske vojne. Scenarij je napisal, tako kot za Prežečega tigra, skritega zmaja, James Schamus po romanu Daniela Woodrella Woe to Live On.

Ang Lee na prvi dan snemanja vedno opravi obred za srečno popotnico filmu, s katerim želi izraziti spoštovanjem naravnim silam in prošnjo za naklonjenost. Ko je z ekipo dneve in dneve snemal v puščavi Gobi, ki je "najbolj peklensko vroč, suh in neprijazen kraj na Zemlji", je vsak dan prižgal nekaj kadilnih paličic v znak spoštovanja bogovom. Toda dneve in dneve je lilo kot iz škafa, kar je za puščavo Gobi nekaj nedoumljivega. Ko jih je nekega dne obiskal domačin, je pripomnil, da so jim bogovi očitno naklonjeni. Začudeni filmarji so dejali, da zaradi dežja že krepko zaostajajo v snemalnem urniku. Domačin pa jih je takoj podučil, da potemtakem ne smejo več prižigati kadilnih paličic; te se namreč prižiga takrat, kadar se prosi za dež.

V luči uspeha tega izjemnega in prečudovitega filma pa gre trditi le eno: Angu Leeju so bogovi navkljub neprijetnostim in zagatam v puščavi Gobi zelo naklonjeni.

Pred kamero

Michelle Yeoh in Chow Yun Fat (Yu Shu Lien in Li Mu Bai)

Bi verjeli, da lepa in elegantna Michelle do svoje prve vloge v tretjerazrednih kung-fujevskih filmih (predvsem s Cynthio Rothrock) ni obvladala niti enega udarca borilnih veščin in da ima v žepu diplomo Angleške kraljevske akademije plesa, kjer je študirala klasični balet? Toda s prvo vlogico v akcijski komediji Yes, Madam je devet ur na dan preživela v telovadnici in spoznala borilne veščine kung-fuja in njemu podobnih do obisti. To jo je povzdignilo v največjo žensko igralko hongkonških filmov o borilnih veščinah in kmalu ni bilo izdelka te vrste brez nje v glavni ali vsaj stranski vlogi.

Rodila se je leta 1963 v zahodni Maleziji kitajskima staršema. Še pred prvo besedo bv rodni kantonščini je tekoče govorila angleško. Leta 1988 se je poročila s hongkonškim filmskim mogotcem Dicksonom Poonom in se za nekaj let umaknila v mirno družinsko življenje. Toda zakon ni bil srečen. Po ločitvi leta 1992 je nastopila v Policijski akademiji 3, kjer se je pomerila z razvpitim pretepačem Jackiejem Chanom in mu bila kos. Do trenutka, ko je Michelle stopila na sceno, je Jackie dvomil o tem, da se ženske znajo pretepati, po končanem snemanju pa se je bal, da ga je Michelle zasenčila. Michele je od nekdaj slovela po tem, da je nikoli ni zamenjal kaskader; vse nevarne prizore je snemala sama. Z njenim lase dvigajočim skokom z drvečega motorja na vlak se lahko meri le Chanov smrt izzivajoči spust z minareta na vrv, ki visi iz helikopterja več sto metrov nad Kuala Lumpurjem.

Hkrati privlačna, nežna in smrtno nevarna je bila v svoji zadnji vlogi pred Prežečim tigrom, skritim zmajem, v 18. bondiadi Jutri nikoli ne umre s Piercom Brosnanom. Najljubše pa ji je vsesplošno priznanje, ki ga je bila deležna v Hong Kongu ne za borilne veščine, temveč za igro v zgodovinski melodrami The Soong Sisters (1997).

O priljubljenosti in slavi Chowa Yun Fata na Kitajskem in v Hong Kongu zagotovo največ pove naslednja dogodivščina:

"Ko je priletel v Peking, so dobesedno zaprli carinsko službo na letališču za 45 minut in vsi carinski delavci so se postavili v zgledno vrsto za avtograme. To vam pove vse o tem, kolikšen ugled uživa Chow Yun Fat. Pa vendar ni bil niti enkrat zlovoljen, zapomnil si je imena vseh v ekipi in ni bilo stvari, ki je za film ne bi bil pripravljen narediti. Prijazen je, dobrosrčen, odkrit in zabaven, skratka, eden najbolj prijetnih ljudi v tem poslu," pripovedujeta scenarist Schamus in režiser Lee.

Zaslovel je z vlogami v filmih Johna Wooja in Ringa Lama, prvovrstno priznanje pa mu je prinesla vloga ubijalca z dušo (in dvema ogromnima pištolama) v Woojevi klasiki A Better Tomorrow. Čeprav je najbolj znan po kcijskih filmih, pa je igral v delih vseh žanrov in zgodba, od melodram do komedij in romanc.

Rojen je leta 1955 na Lammi, majhnem otoku v zalivu Victoria. Leta 1965 se je z družino preselil v Hong Kong. Kot sam prizna, so imeli nanj največji vpliv kantoneška opera in ameriški filmi. V zgodnjih osemdesetih letih je zaigral v televizijski seriji Shanghai Beach potem, ko je opravil izobraževalni program za mlade igralce na hongkonški tv postajo pod vodstvom svojega podočega prijatelja in mentorja Ringa Lama.

Njegova prva pomembna vloga v celovečercu je bila v romantični drami Leung Po Chi"s Hong Kong 1941, za katero je dobil prestižno nagrado Golden Horse na Filmskem festivalu azijsko-pacifiških filmov v Tajvanu.

Z vlogo Gora v klasiki A Better Tomorrow je osvojil nagrado Hong Kong Film in postal ikona bodočima režiserjema mlajše generacije Roberta Rodrigueza in Quentina Tarantina.

Do naslednje akcijske senzacije Prison On Fire Ringa Lama je psnel tri ljubezenske melodrame Dream Lovers, An Autumn"s Tale in My Will, I Will.

Istega leta (1987) je posnel z Ringom Lamom še City On Fire, v katerem je upodobil policaja pod krinko in s katero je vplival na Tarantinovo mojstrovino Reservoir Dogs.

Kmalu zatem je spoznal mojstra krvavih akcijskih spektaklov Johna Wooja in z njim posnel mojstrovino The Killer. Z njim se je režiser poklonil vzornikom, kot so Sam Peckinpah, Stanley Kubrick in Martin Scorsese. Z Woojem je posnel še Once a Thief. Leta 1992 je s starim prijateljem Ringom Lamom posnel mednarodno uspešnico Full Contact in kmalu zatem še Hard-Boiled z Woojem.

Hard-Boiled je bil zadnji Woojev film pred odhodom v Hollywood, kjer se je proslavil s filmi Hard Target, Broken Arrow in predvsem s Face/Off.

Sledil mu je tudi Chow Yun Fat in v Hollywoodu posnel The Replacement Killers z režiserjem Antoineom Fuqua-om. Sledil je The Corruptor, nato pa Anna and the King, ki ga je združil z eno najuglednejših hollywoodskih igralk, režiserk in producentk Jodie Foster. Vloga siamskega kralja ga je ponovno potrdila kot enega najboljših igralcev in resnično internacionalnih filmskih zvezdnikov.

Zhang Zi Yi in Chang Chen (Yen in Lo)

"Zaradi tvoje ljubezni moj duh ne bo nikoli osamljen…"

Navkljub dvema največjima azijskima igralskima imenoma film in njegova zgodba temeljita na Yen, ki jo je upodobila mlada in neizkušena Zhang Zi Yi. Ko je prvič prišla na snemanje, je bila videti ljubka, toda neizdelana; zasanjana pustolovka, ki v resnici poseduje svobodnjaško naravo junakinje, ki jo bo upodobila. Vse v filmih je videti lepo, toda nič ni lahko. To velja tudi Zhangino vživljanje v filmski lik. Najprej se je morala dodobra spoznati in privaditi človeku, ki bo igral njenega demonskega ljubimca. Chang je od režiserja dobil eno samo navodilo pred začetkom snemanja: jej. Zdel se mu je namreč preveč koščen. Nalogo je izpolnil s čisto desetko.

Oba sodita med vzhajajoči zvezdi hongkonških igralcev 80-tih let: sta poosebljenje vzora igralcev, ki morajo vsebovati tako vzhodnjaško telesno milino in moč kot zahodnjaško intenzivnost igre.

"Tudi bojevniki imajo svoje zakone: prijateljstvo, zaupanje, poštenost."